www.elektronik.si

[gregzy87]

Pozdrav!

Imam kratko vprašanje glede maksimalne vhodne napetost pri osciloskopu, oziroma sondi.
Po podatkih piše, da je lahko max. vh. napetost za to sondo 300V rms, se pravi, da če bi šel direktno meriti omrežno napetost 230V AC, nebi nič "skuril"?. Kaj pa če slučajno pride na vhod višja napetost od dovoljene, se "skuri" osciloskop in/ali sonda? Ali imajo osciloskopi drugače kakšno zaščito proti temu?


Hvala za odgovor.

[robika]

Lahko samo sonda, če imaš srečo, sicer pa lahko ob večjih napetostih odleti še vhod osciloskopa.

Lp

[borber]

Maksimalna napetost na vhodu osciloskopa je različna od proizvajalca do proizvajalca in je od 200V do 400V enosmerne napetosti in vsak osciloskop ima na vhodu prenapetostno zaščito.

Sonda 10:1 ima na začetku upor 9Mohm, ki je premoščen s kondenzatorjem kakih 10pF. Prevelika napetost na tipalu lahko prebije ta kondenzator in vsa pride na vhod osciloskopa.

[robika]

[matic_scetinec]

Zdravo!

Omrežne napetosti ne smeš direktno meriti z osciloskopom, ker, če pride faza na vhod osciloskopa, ga boš skuril!!!!!!!! Omrežno napetost lahko meriš preko ločilnega transformatorja in sonde.

LP

[jur]

Načeloma lahko 220 voltov meriš z sondo osciloskopa, če je ta narejena za dovolj visoko napetost. Napetost 220 (230) voltov je RMS vrednost. 300 V RMS sonda je v redu. V tem primeru se samo z konico sonde dotakneš faze. Ozemljitve od sonde ne uporabiš, ker je osciloskop že ozemljen. Frekvenca omrežja je dovolj nizka (50 Hz), tako da manjkakoča ozemljitev sinde nima efekta. Problem je v tem da ko poizkušaš priključiti ozemljitev konice, lahko naletiš na močan pok in iskro. Razen požrtega krokodilčka po navadi ni večje škode, lahko pa crkne osciloskop.

Nevarno pa je, če bi z osciloskopom hotel meriti napetost na primer v switch mode napajalniki (na tavelikih) gladilnih kondenzatorjih. Ko priključiš sondo, je v redu, ko pa stakneš maso od sonde na minus od kondenzatorja pa poči. Problem je v tem, ker je osciloskop na elektročni nuli, masa od sonde pa ni na isti ničli, kot je osciloskop, ampak je vmes graetz. Tega pa preko mase sonde kratkospojiš in... ni dobro.

Za take meritve je najboljši ločilni trafo, Vzameš dva transformatorja 220/24 ali 220/12 voltov. Skupaj stakneš 24 (oziroma 12) voltni navitji. Na en 220 voltni priključek enega trafota obesiš osciloskop, na 220 voltni priključek drugega trafota pa električno vtičnico. Na ta način je osciloskop ločen od mase. Izgube v trafotih oziroma padec napetosti so zanemarljive, tako da osciloskop dela normalno. Je pa nevarno, ker je lahko ohišje osciloskopa na fazni napetosti, odvisno kam priključiš maso od sonde. Drug način je, da priključiš izolirni trafo na sondo, ampak to pokvari signal. Izolirane sonde pa so strašno drage.

Jur

[sebaveh]

Merjenje medfazne napetosti potem verjetno ne pride v poštev brez ločilnega transformatorja?
Ali imajo proizvajalci in prodajalci osciloskopov v svojem programu že izdelane in za to namenjene ločilne transformatorje, ali pa jih je treba vedno izdelati doma?

[borber]

Medfazno napetost je možno meriti z osciloskopom na diferencialni način. Osciloskop mora imeti možnost invertiranja enega od kanalov in ADD funkcijo. Sondi priklopiš na fazi in osciloskop pokaže razliko napetosti med sondami. Maso sond vežeš na ničlo ali pa nikamor, če je osciloskop ozemljen. Na enak način lahko meriš nek signal v veziju, ki ni na potencijalu mase (recimo tok skozi nek upor). Pri tem mora biti občutljivost obeh kanalov nastavljena na enako vrednost.

[Srecko]

Me je tema spomnila na kar nekaj let nazaj ko sem kupil osciloskop.

Enkrat sem popravljal en Tv pa ne vem kaj sem takrat mislil in priklopim osciloskop na maso na primarni strani napajalnika s sondo pa se dotaknem enega elementa sedaj ne vem katerega. V glavnem se je zaiskrilo in počilo odletelo je par uporov in en čip in še nekaj tako, da sem imel potem cel popoldne dela, da sem spravil nazaj vse skupaj. K sreči osciloskopu in meni ni bilo nič.

Od takrat ko popravljam tv ga priključim preko enega ločilnega transformatorja takega, ki so se včasih uporabljali za brivske aparate v kopalnicah.

Tako, da se ni za igrat s tem.

Lp Srečko

[SimonS]

Lahko tudi direkt brez locilnega transformatorja, samo z ustrezno sondo.

[milan62]

Lahko pa uporabiš takle osciloskop

http://us.fluke.com/usen/products/Fluke+190.htm

Uporabljam ga v službi. Meriti z njim je milina. Oba kanala sta popolnoma galvansko ločena.

LP

[jur]

Medfazna napetost in osciloskop je zoprna stvar. Ena možnost je, da na vsako (med)fazo priključiš sondo, pa če osciloskop to zna, ti zračuna razliko napetosti med sondama (=medfazna napetost).

Vse rešitve razen izolirnega transformatorja so drage. Trafo za domač izolirni trafo stane okoli 20 eu ali manj, potrebuješ dva in še plastično dozo za 5 eu za ohišje.
Ker imaš vezana dva transformatorja, ti izolira dvojno medfazno napetost. Trafo za brivnik bi lahko bil dober, če ima dovolj moči. Proizvajalci osciloskopov ne prodajajo narejenih ločilnih transformatorjev. Raje prodajo osciloskope z izoliranimi vhodi ($$$).

Jur

[gregzy87]

Kaj je potem potrebno galvansko ločiti, osciloskop ali napravo, ki jo recimo popravljaš? Pomoje da eno ali drugo ane? In ko to ločiš si lahko brez skrbi, da bi kaj skuril, oziroma lahko prosto tipaš po vezju?
Kako je pa kaj s tem, da moraš imeti najkrajšo povezavo na maso, zakaj mora biti kar se da najkrajša? Zaradi same točnosti meritve ali zaradi varnosti, da je 100% zagotovljenih 0V. Samo, to je potem malo zoprno merit, ker si moraš na 10ih koncih narediti novo maso (žičko prilotati).
Plavajoči vhod pa pomeni, da masa od sonde ni na 0V ampak je na neki referenci, nekem potencialu ki je večji od 0V ane?
Pomoje je to tako, da če slučajno kaj narobe tipaš ali narobe priklopiš maso od sonde prej zažgeš vezje kot pa uničiš osciloskop. (tako kot se je to zgodilo srecku).

Hvala za pojasnila!

[[g0ran24]]

[borber]

Galvanska ločitev naprave in osciloskopa je potrebna le v primeru, ko je ohišje naprave ali skupna potencijalna točka lahko tudi na fazni napetosti (univerzalno napajanje starih televizorjev ali radiev, ali primarni del switcher napajalnikov). Galvansko ločitev (ločilni transformator) je treba uporabiti pri napravi, ki nima ozemljenega ohišja ali vezija in je to lahko na potencijalu faze.

Naprava ali vezije sta lahko ozemljena ali pa tudi ne. Naprave, ki so napajane iz omrežja preko šuko vtičnice in ustreznega omrežnega kabla so vedno ozemljene. Se pravi, da je ohišje ali masa vezana na ničlo, N omrežja. Naprave napajane preko zunanjega adapterja, ki ima navaden dvopolen vtikač niso ozemljene. Vezije, ki je napajano iz lab. usmernika po navadi ni ozemljeno (nekateri preprostejši imajo ozemljen minus pol).
Enako velja za osciloskope, in njihov GND je po navadi ozemljen, na potencialu ničle ali N vodnika. GND osciloskopa smeš vezati le na GND naprave (ohišje), če je ozemljena sicer povzročiš kratek stik (del vezija preko GND osciloskopa povežeš na GND naprave in poči...).
Pri izoliranih vezjih, ki niso ozemljena, načeloma lahko GND osciloskopa priključiš kamorkoli v veziju vendar je najbolje na skupni potencijal (običajno minus napajanja). Namreč, kapacitivnost ohišja osciloskopa proti okolici je sorazmerno velika in priključena nekam v vezije lahko povzroči napačno delovanje vezija.