 |
www.elektronik.si Forum o elektrotehniki in računalništvu
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
rookie Neznanec

Pridružen-a: Tor 20 Nov 2007 1:49 Prispevkov: 9 Aktiv.: 0.04
|
Objavljeno: Sre Jul 30, 2008 2:23 am Naslov sporočila: Generator BIAS-a na kolutarju spreminja amplitudo |
|
|
Lep pozdrav
Ob popravilu/pregledu 30 let starega kolutnega magnetofona sem ugotovil, da ob določenih pogojih slabo snema. Razlog za to je spreminjanje amplitude BIAS signala, na katerega je pri snemanju superponiran signal, ki ga snemamo na trak. Do spremembe amplitude pride, kadar preklapljam med STEREO načinom snemanja ter katerimkoli mono kanalom (označena sta z 1-4 ter z 2-3 in pomenita levega ter desnega na traku). Razlog za to spremembo je v tem, da s preklapljanjem med stereo ter izbranim kanalom odklopimo snemanje na drugem kanalu in tudi njegovo navitje na brisalni glavi (da bi drug kanal na traku ohranili tak, kot je bil, torej neizbrisan). Odklop enega navitja brisalne glave pa pomeni spremembo v oscilatorju, v tem primeru spremembo amplitude BIAS-a. Zaradi te spremembe seveda pride do popačenj pri snemanju (v mojem primeru so višje frekvence slabše posnete), torej, če želim snemati samo na eno stezo (kanal) hkrati, mi malo slabše snema, kot bi mi na isti kanal, če bi snemal na oba hkrati. Elektroniko sem pregledal in izločil vse ostalo, kar nebi moglo biti razlog za ta problem. Ostal mi je generator BIAS-a, ki oscilira skupaj z navitji brisalne glave. Tu je tudi razlog za spremembo amplitude BIAS-a. Ni mi pa jasno, ali je to mišljeno da tako deluje ali ne?
V kolikor gre za okvaro, bi prosil za malo pomoči. Očitno gre za generator sinusnega signala z neke vrste povratno vezavo. Ali naj bi ta "povratna vezava" od izhoda push-pull tranzistorjev do baze skrbela tudi za to, da se ne glede na obremenitev generatorja amplituda signala na izhodu ne spreminja? Če je to to, potem ne opravlja svojega dela ravno najbolje. Po drugi strani so pa tudi navitja brisalne glave del oscilatorja in tega nekako še nisem osvojil, tako da težko presodim, bi pa vsekakor rad v celoti razumel delovanje tega vezja.
Kako bi torej odpravil vpliv odklopa ene brisalne glave na nivo BIAS-a? Skoraj ne morem verjeti, da bi nekdo izdelal tako napravo, ki bi ob preklopu na mono spremenila (poslabšala) pogoje snemanja.
Mimogrede, tranzistor TS507 je namenjen funkciji POST-FADING in v normalnem snemalnem procesu nima funkcije, ker ga tako ali tako kratko sklene tipka "record", tako da naj vas to ne moti.
 |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
rookie Neznanec

Pridružen-a: Tor 20 Nov 2007 1:49 Prispevkov: 9 Aktiv.: 0.04
|
Objavljeno: Čet Jul 31, 2008 3:20 am Naslov sporočila: |
|
|
Zadeva rešena. C29 (9.1 n) je bil prebit in sedaj po njegovi zamenjavi oscilator deluje pravilno. S prva nisem hotel preverjati elementov, ker se na ta način nebi naučil nič o delovanju vezja, vendar me je radovednost premagala in sem šel premerit kondenzatorje in C29 je bil v kratkem stiku, kar verjetno ni posebnost v LC vezjih, kjer se na tuljavah inducirajo visoke napetosti.
Ostaja pa vprašanje - zakaj gre pri zaporedni priključitvi obeh tuljav skozi ta kondenzator, medtem, ko gre pri priključitvi samo ene tuljave, "le" skozi upor?
Lp in hvala za branje |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
aly Član



Pridružen-a: Tor 28 Sep 2004 14:51 Prispevkov: 9407 Aktiv.: 39.60 Kraj: Kranj - struževo
|
Objavljeno: Čet Jul 31, 2008 1:33 pm Naslov sporočila: |
|
|
rookie je napisal/a: |
Ostaja pa vprašanje - zakaj gre pri zaporedni priključitvi obeh tuljav skozi ta kondenzator, medtem, ko gre pri priključitvi samo ene tuljave, "le" skozi upor? |
Enostavno povedano:
pri varianti s samo eno tuljavo, je frekvenca F.
Če zaporedno vežeš še eno tuljavo, dobiš dvojno induktivnost in frekvenca se spremeni (pade na F/2). To drugo tuljavo se da "izničiti" z uporabo ustreznega kondenzatorja.
Če kaj poznaš eletroenergetske sisteme - podobno kot kompenzacija jalove moči z banko kondenzatorjev pri induktivnem bremenu.
Ker pa je tuljava navita s tanko žico, le ta predstavlja tudi neko upornost. Torej induktivno lastnost tuljave izničimo z uporabo kondenzatorja, upornost pa nadomestiomo z navadnim uporom. In za vezje izgleda, kot da je ni = frekvenca oscilatorja ostane enaka v obeh primerih.
To se da še bolj detaljno razložiti z matematiko in vektorji. _________________ I'm going to stand outside, so if anyone asks, I'm outstanding  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
rookie Neznanec

Pridružen-a: Tor 20 Nov 2007 1:49 Prispevkov: 9 Aktiv.: 0.04
|
Objavljeno: Čet Jul 31, 2008 5:03 pm Naslov sporočila: |
|
|
aly hvala za kvalitetno razlago. Sicer smo pri osnovah 2 jemali tudi tuljave in vezja, ki jih tvorijo, vse skupaj pa obravnavali s kazalčnimi diagrami in imaginarnimi števili, pa tudi tole kompenzacijo jalove moči, vendar očitno še nisem začel razmišljati s tem "znanjem". Teorija in praksa in pa povezovanje. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu Ne, ne moreš pripeti datotek v tem forumu Ne, ne moreš povleči datotek v tem forumu
|
Uptime: 8 dni
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|