www.elektronik.si

[trol1]

Pozdravljeni!
Med prostim časom se ukvarjam s kemijo in pirotehniko, ker pa pri tem pridejo prav tudi razne električne naprave sem se odločil izobraziti tudi v tej smeri.

O elektroniki ne vem prav veliko, čeprav sem že izdelal nekaj malenkosti, večino z mehanovim kompletom za poskuse iz elektronike(zvonec, elektromotor, elektromagnete, ipd.). Poleg tega znam delati v programu EWB(verzija 5.0), ki pa mi je na novem računalniku začel nagajati.

Zdaj pa k mojemu projektu. Odločil sem se izdelati napravo, ki bo sposobna pripraviti cekaš(uporovno) žico do tega, da zažari tudi po recimo 20m kabla ter vžge izbrano pirotehnično mešanico. Ali bi bil tega sposoben tudi kakšen 1/4W 10 upor(vir energije bi bil 12V akumulator)?
tu je slika vezja(narejena v slikarju, EWB nagaja), ki sem jo na hitro spacal skupaj:

1. del vezja predvidevam zaprt v ohišju, 2.del pa so žice z uporom, priklopljene na škatlo. Delovanje naj bi bilo tako:
prižgem tretje stikalo in obrnem ključ. Posveti 1. žarnica. Priklopim 2. stikalo(klecno) in izklopim tretjega. Posvetila naj bi še 2. žarnica. Potem pritisnem na eno od stikal 4,5,6 ali 7 in cekaš žica zažari oziroma pregori. problem je, da pri simulaciji delovanja prvega dela vezja v EWB-ju stvar deluje tako:
Prižgem prvo in tretje stikalo, 1. žarnica zasveti. Izklopim 3. stikalo, prižgem 2., zasveti 2. žarnica, prva se ugasne. Ker se mi stvar zdi čudna sem naredil tokogrog sestavljen samo iz dveh žarnic in baterije. Prižgali ste se obe žarnici. ko sem na katerokoli mesto v tokokrogu postavil navadno stikalo je ena žarnica prenehala svetiti. Zakaj?
Ravnokar sem dobil še eno idejo. Kaj če bi izdelal vezje podobno gornjemu, le da bi bil vir napesto manjši(baterija) ali pa dinamo, ki bi nabil kondenzator(ali več kondenzatorjev), potem pa bi z nekakšnim stikalom kondenzator spraznil preko 2. dela gornjega tokokroga. ali ima kdo kakšno idejo v zvezi z tem?
Hvala za pomoč že v naprej!
LP Nejc

edit:
Tudi na drugi navpični žici v drugem delu vezja je potrebno namestiti stikalo, drugače elektrika ne bo hotela teči po 2. delu vezja.

[ElGrigon]

Meni se zdi najlažja varianta s tokovnim regulatorjem (npr.lm317) s katerim nastaviš tok skozi žico do tolikšne mere, da dovolj zažari in še ne pregori. Izhod iz takega regulatorja pelješ na razvejano ploščo, kjer bi imel več mikrotipk s katerimi bi posamično vklopil posamezno cekas žico.
Shemo za tokovni regulator dobiš v datasheet-u lm317, je enostavna in vse skupaj lahko napajaš baterijsko (npr.12V aku).

Predlagana verzija, ki si jo narisal se mi ne dopade, saj bo tista cekas žica lahko da kaj hitro pregorela in pirotehničnega sredstva sploh ne bo vžgala ali pa obratno.

[jjakob]

Iz izkušenj vem, da lansirne naprave na tokovni vir ne delujejo najbolje. Včasih se zgodi, da cekas ne zažari dovolj in ne vžge rakete. Prisegam na običajen način - cekas direktno na akumulator. Zdrži dovolj - približno 3 vžige.

Prilagam še načrt, ki ga potrebuješ. Ključ je glaven vklop vezja. LED diode služijo indikaciji (če je cekas pravilno priključen). Tukaj žarnice niso dobre, ker kurijo preveliko toka, in bi se cekas lahko preveč segrel, pri diodah pa je ta tok zanemarljiv (ne pozabi na predupore ).

[lojzek]

Ko sem se še ukvarjal s podobnimi zadevami, sem namesto cekasa uporabil malce debelejšo nitko iz železne volne za čiščenje v kuhinji. Nitka se je celo dala spajkati. S kromasto, kakršno se dobi sedaj, pa še nisem poizkusil. Ko si to priklopil na baterijo 4,5V, je v trenutku zažarela in pregorela. Cekas potrebuje čas, da se dovolj segreje.

Kondenzator skoraj 100% ne bo imel dovolj energije, da bi dovolj segrel cekas.

Čeprav pravi minerski strojčki res skozi vžigalnik spraznijo kondenzator. Ali pa navita vzmet zavrti dinamo. Ta pa mora skozi vžigalnik z določeno upornostjo spraviti določeno količino energije, potrebno za zanesljiv vžig.
Sem pred nekaj leti izvajal meritve zanesljivosti delovanja strojčkov za miniranje in morebiti so ti grafi še kje v arhivu.. Če bo koga zanimalo.

[trol1]

Hvala za nasvete, žal pa moram čakati še 3 dni preden lahko vezje sploh pogledam . Ali je kakšen poseben razlog za to pravilo?
Zanima me še, ali obstaja kakšen račun za izračun upora pred diodo?
Lojzek, mene bi zanimalo.

[lojzek]

Na žalost, poročila ne najdem . Je bilo to že kar nekaj let nazaj.

Upor pa izračunaš nekako takole:

1. tok skozi LED je treba omejiti na cca 5mA. Akumulator praviš bo 12V.
2. upornost cekasa zanemariš, ker je zelo majhna v primerjavi z uporom
3. tok izračunaš po ohmovem zakonu U = R × I -> I = U / R = 12V / 0,005A = 2400 ohm. Standardna vrednost pa je 2200 ohm, torej uporabiš upor 2,2k.

[program_er]

Za izračun LED predupora uporabljam tole.

[tomzi007]

Tule pa je moja naprava za startanje raket:
http://tomzi.org/elektronika/starter/starter.htm
LP
Tomzi

[aly]

Tomzijevo varianto bi jaz predelal, da bi bila brez tranzistorjev - krmiljenje releja direktno. Baza se odpre že pri dobrih 0,7V, rele pa pri 12V in nekaj toka rabi.
Vsekakor je tranzistor bolj dovzeten za motnje in indukcijo v dolgem kablu, kot pa rele. In lahko pride do neželjenega proženja.

[MadMax]

No, če bi dal pred baznim uporom še kak pull-down 1k recimo, pa kondenzator 0.1 ali 0.22mikro, bi zadostovalo.

[kekec888]

A kdo mogoče ima kakšen načrt za 8 ali 16 kanalni vžig ( da imaš odajnik 8 ali 16 kanalov in sprejemnik 8 ali 16 kanalov za vžige) ?

[PZUFIC]

[Iztok]

Ponavadi z njimi čez 10mA ni dobro iti.

[PZUFIC]

Napetost je pa ponavadi 1,2V. Ali imam prav?

[Iztok]

1.2V je malo nizko. Ponavadi gre to območje med 1.8V pa tja do 3.6V. Odvisno od tipa in barve LEDic.