www.elektronik.si

Silvo

Čas je za spravilo pridelkov, ki so še ostali na vrtu. Ravno zdajle sem pobral papriko, ki je še ostala. Razmišljam, da bi jo posušil v sušilcu. (za rabo kot začimo) Kako naprej potem? Jo zmleti pa še kaj dodati?
Če ima kdo kake koristne nasvete glede sušenja sadja ter zelenjave, naj to napiše v to sporočilo.

Sokrat · Objavljeno: Sre Okt 07, 2009 2:09 pm Naslov sporočila:

Jaz pekoco papriko (chili) posusim v pecici, nastavljeni na nizko temperaturo (35 stopinj) in vroc zrak. Potem suhe papricice narezem sproti takrat, ko jih potrebujem za kuhanje.

. · Objavljeno: Sre Okt 07, 2009 2:30 pm Naslov sporočila:

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

BojanR · Objavljeno: Sre Okt 07, 2009 3:02 pm Naslov sporočila:

Nekatera zelenjava je primerna za sušenje v domačem sušilcu, druga pa ne.
Enako velja za sadje, npr. hruške, jabolka, banane... lahko sušiš, medtem ko češje, maline, pomaranče... pač ne. In če je pri sadju to takoj jasno, je zadeva pri zelenjavi malo bolj delikatna.
Zelenjave izgubi večino svojega okusa in barve pri takšnem sušenju. Seveda jo ljudje vztrajno sušimo, ker je pač zrastla na domačem vrtu in se potem hvalimo, kako da je dobra. V resnici pa ni tako.
Industrijsko sušijo zelenjavo tako, da jo najprej globoko zamrznejo (-60 ali -70°) in nato dehidrirajo. Tako ohranijo barvo in okus.

Doma moraš pač preizkusiti kateri postopek sušenja najmanj poškoduje katero zelenjavo.
Moje izkušnje: feferoni, poprova meta, origano na zraku, peteršilj in drobnjak v mikrovalovki, gobe v sušilcu na topel zrak. (samo za orientacijo) In nikoli na soncu!

Jule · Objavljeno: Sre Okt 07, 2009 3:28 pm Naslov sporočila:

. · Objavljeno: Sre Okt 07, 2009 4:27 pm Naslov sporočila:

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

. · Objavljeno: Sre Okt 07, 2009 9:38 pm Naslov sporočila:

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

BojanR · Objavljeno: Čet Okt 08, 2009 7:25 am Naslov sporočila:

...OK, ste pač jedli posušene češnje. In so vam bile všeč. Saj nisem rekel, da to ne obstaja, tudi citruse sušijo.
Zadevo ne bi smeli iztrgati iz konteksta. Vse se da posušiti, vse ima na koncu nek okus. Gre zato, da iz konzerviranega dobimo kar največ.
Jasno je, da ko nekdo pridela toliko češenj, da jih ne morejo pojesti, v štrudlu so se jih tudi prenajedli, je treba z njimi nekaj na hitro narediti. In delajo kar pač lahko. Vlagajo jih v kompot, vlagajo jih v žganje, delajo rumov lonec, jih sušijo, nekaj jih celo dajo sosedovim otrokom...