www.elektronik.si

[Jernej_]

Glede na zadnji jutranji potres v okolici Ljubljane, nekaj misli o varnem reševanju ali bolje - zaščiti:

Potresi se namreč dogajajo. Ne samo v oddaljenih, eksotičnih državah, kot je Haiti.

Kadar ljudje začutijo, da prihaja potres, se v stavbah množično poženejo pod pisalne mize ali se postavijo med vratne podboje. Velja namreč prepričanje, da je to najbolj varno in da takšno zavetje nad glavo poveča možnosti preživetja.

Vendar je to velika napaka – pravi Doug Copp, vodja Ameriške mednarodne reševalne skupine (ARTI) in izkušen poveljnik reševalnih akcij v mnogih katastrofalnih nesrečah.

Doug je aktivno sodeloval v reševalnih akcijah v 60 državah in iskal preživele v 875 porušenih poslopjih. Dve leti je delal tudi kot strokovnjak Združenih narodov za odpravljanje posledic katastrof. Izkušenj ima torej več kot dovolj. Pravi pa, da je bila morda najhujša tista prva: »Prva porušena zgradba, v katero sem se moral splaziti, je bila šola, zrušena med hudim potresom, ki je leta 1985 prizadel Ciudad de Mexico. Vsi otroci so bili pod šolskimi klopmi. In vsi otroci so bili mrtvi, stisnjeni na debelino borih nekaj centimetrov. Bilo je grozno - obsceno in popolnoma nepotrebno. Kajti če ne bi čepeli pod klopmi, temveč POLEG klopi, bi zagotovo večina preživela. Takrat še nisem vedel, da so otrokom celo izrecno naročili, naj zlezejo pod klopi.«

Trikotnik preživetja

Ko se stavba poruši, ostane tik poleg večjih kosov pohištva prazen prostor s prerezom v obliki trikotnika. Teža stropa in nadstropij nad vami polomi mize, stole in postelje. Zato se je zelo nevarno skriti pod njimi. Le redko pa lahko večje kose pohištva popolnoma zravna s tlemi. Čim večji in bolj kompakten je nek predmet, tem težje ga bo teža zrušene stavbe do konca stlačila. Stisnila ga bo skupaj, vendar ne na nivo tal. Tako bo ob njih ostalo precej praznega prostora.

Doug pravi prostoru, ki ostane poleg večjih predmetov prazen, trikotnik preživetja.

Zgodilo se je že, da so ljudje v popolnoma porušenih stavbah ostali v takšnih trikotnih praznih prostorih čisto nepoškodovani. Vselej pa so manj poškodovani od ponesrečencev, ki se niso zatekli ob kakšen večji kos pohištva. Zanimivo je, da je ena od reči, ki jih je zelo teško popolnoma potlačiti, tudi časopisni papir. Tako da če imate v pisarni ali doma velike skladovnice papirja, lahko počepnete na tla tudi ob njih.

Kadar na televiziji prikazujejo porušene stavbe, je možno te trikotne prazne prostore razločno videti. »Nikjer ni toliko trikotnikov, kot v porušenih stavbah,« pravi Doug.

Kako ravnati med potresom - šest nasvetov Douga Coppa

1. Če imate možnost zelo hitro priti na prosto, je to še najbolj varno. Na prostem pojdite čimdlje proč od stavb, če pa to ni mogoče, se postavite ob zunanjo steno (ne pa med vhodna vrata).
2. Izogibajte se stopnic, to so najbolj nevarne točke stavb, ker imajo drugačen nihajni moment od preostale stavbe. Tudi če stopnice ostanejo v potresu navidez nepoškodovane, jih ne uporabljajte, dokler jih ne pregledajo strokovnjaki. Nešteto stopnic se je že porušilo, ko je bil potres že davno mimo.
3. Izogibajte se vratnih podbojev – vrata morajo pasti na eno ali drugo stran in nato jih pokoplje pod sabo teža stropa. Vrata lahko telo tudi prerežejo, če se zrušijo vstran, nevarna pa je tudi kljuka, ki se lahko zarine v telo.
4. Najbolje je skočiti k večjemu kosu pohištva (lahko je to tudi kavč) in se zviti v položaj zarodka.
5. Če vas potres doleti ponoči, ko ste v postelji, se zakotalite iz postelje na tla in zvijte ob postelji kot zarodek. Otroci in živali vedno instinktivno naredijo tako – to je njihov naravni nagon, ki je tudi pravilen. (Boljša je tista stranica postelje, ki je višja).
6. Če vas potres doleti v avtu, nikar ne ostanite v njem. Hitro skočite ven iz avta in počepnite ob njem na tla. Vse žrtve potresa v San Franciscu, ki jih je potres zalotil na avtocesti in so ostale v avtomobilu, so umrle. Doug pravi, da bi večina lahko preživela, če bi zavetje poiskale ob avtu.



Doug Copp je o svoji metodi preživetja posnel tudi film. Skupaj s turško zvezno vlado, mestno upravo Istanbula in Istanbulsko univerzo so izvedli simuliran potres šole in še ene stavbe. Notri so razporedili 20 lutk, nato pa so reševalci zlezli v ruševine in iskali »ponesrečence«. Niti eden od tistih, ki so si poiskali kritje nad glavo, ni "preživel".
(prejeto preko spleta)

[TECHNIC]

"This is debatable", bi jaz temu rekel ...

http://en.wikipedia.org/wiki/Triangle_of_Life
http://earthquakecountry.info/dropcoverholdon/

[primozsu]

Na tem linku (sredinski video) je sezmologinja povedala ravno obratno, da moraš iti pod mizo.

[Pyr0Beast]

Hmm. Ti da misliti. Miza ipd. je zaščita samo pred kakim večjim kosom ometa.

[gumby]

duck & cover

[S57NNT]

[Unknown_User]

bravo Jernej_ , takih informacij sem pa vesel. Običajno so le celi kupi brezvezja preko elektronskih sporočil. Nenazadnje se več bolših informaci naučim na internetu kot pa v šoli, razen seveda nekaterih predmetov, ki so izjeme.

No vidim da mirno spati so bo še vadno dalo.

[SimonS]

Eh neumnosti
To pišejo pametnjakoviči, ki so potres videli le preko TV.
Sam sem "dočakal" že 2 močnejša potresa in povem, da takrat ko se vse trese absolutno ne razmišljaš nič in samo bežiš na varno. Naravni nagon

[BluPhenix]

V bistvu je to precej logično, precej bolj kot to, da se skriješ pod mizo, sploh v blokih, kjer je nad tabo še ohoho nadstropij, katerih teža zlahka zlomi mizo.

[dj_pucko]

Am, zakaj bi pa morali na avtoceti ven iz avta? lool

[David2204]

[BluPhenix]

Mogoče, zaradi tega ...

San Francisco namreč ni ljubljana in ima precej stolpnic v svojem centru.

Tisto z avtocesto je verjetno slab prevod, ponekod sem zasledil da govori v primeru podvoza.

Ima pa očitno tudi mnogo kritik, predvsem ta, da se nikoli ne ve, kje se bo ta trikotnik vzpostavil, to da je za obstoj takega trikotnika v bližini nekega masivnega kosa pohištva, ki se težko prevrne (litoželezna peč, pomivalni stroj ipd) je pa po moje precej pravilno.

Problem je lahko to, da ponavadi učijo, da se skriješ pod kakšno masivno mizo, ljudje si zapomnejo samo mizo in potem se skrijejo pod mizo s švoh kovinskim okvirjem in stekleno površino ... ali pod Ikeino mizico

[Jernej_]

- Potres februar 792, Carniola, (8,0 MSK)
- Potres januar 1000, Laibach (8,0 MSK)
- Potres 26. 03. 1081, Laibach (8,0 MSK)
- Potres 25. 04. 1201, Vitanje ? (8,0 MSK)
- Potres 25. 01. 1348, Beljak (X. EMS), več: http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1348.html
- Potres 14. 09. 1509, Bled (8,0 MSK)
- Potres 26. 03. 1511, Idrija-Cerkno (10,0 MSK)
- Potres 17. 06. 1628, Krško (8,0 MSK)
- Potres 1640, Brežice (9,0 MSK)
- Potres 10. 05. 1689, Dolina Temenice (8,0 MSK)
- Potres 11. 02. 1699, Metlika (8,0 MSK)
- Potres 27. 08. 1840, Dolina Nevljice (7,5 MSK)
- Potres 21. 12. 1845, Ljubljana (7,5 MSK)
- Potres 07. 03. 1857, Cerkno (7,5 MSK)
- Potres 14. 04. 1895, Ljubljana (8,5 MSK, VIII.-IX. EMS), več: http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1895.html
- Potres 29. 01. 1911, Brežice (VIII. EMS), več: http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/potres1917.html.
Lestvica MSK ima 12 stopenj intenzitete. Sedaj uporabljamo EMS, ki ima tudi 12 stopenj intenzitete (za od leta 567 glej: http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/magnitude_potresov.html). Ocenjeno je, da naš planet doživi povprečno skoraj 20 potresov/leto kot so zgoraj našteti (slovenski). Se ti ne zdi dragi bralec, da že nekoliko zamujamo? Gornje podatke sem prepisal iz knjige prof. Vlada Ribariča, Seizmičnost Slovenije, Katalog potresov (1982) ter spletne strani ARSO.
Lep in mirem dan vsem (tudi meni)! J

[SimonS]

[Azrael]