www.elektronik.si

[KlavdijC]

Ker rad izdelam kakšen retro radijo.. kajti poleg elektronike me vleče ob prostem času izdelave homemade sprejemnike z elektronkami.Se pripravljam k izdelavi audijona z vf predojačanjem..po tej shemi seveda. Me zanima če za vf lahko enako uporabim cev ef 89 ?..Namreč pri prvem dvocevnem audijonu mi uspešno pokriva celi kv band.Pa tudi pentoda ima majhno medelektrodno kapaciteto in večjo strmino ojačanja pač ugodnejša za ojačanje vf. Uporabil bom cevi 2krat EF89,Končna ojačevalka bo pentoda EL 84..Namesto dvodijodne usmerjevalke EZ, bom uporabil kar zanesljive polprevodniški dijodi s sredinskim ocepom za negativni del anode ,oziroma maso.Navitje kurjave EZ bo ostala prosta ,ker je ločeno navitje od navitja katodnih kurjav ostalih elektronk.Mrežni trafo bo od odsluženega starega radija.Izhodni impedančni trafo bo tudi že izdelan iz takega radija ..že izdelani za te namene. Kondenzator za povratno reakcijo 250pF s trdo izolacijo dobil v Pordenonu.Elektronke sem izbral tak tip namensko zaradi velikih količin teh cevi, ter lažje nabave nadomestnih..Dodal bom še mačje oko EM80 ali podobno..ter še tuljave za pokrivanje območja Kv band s preklopnikom. Pa še kakšen dodatek na vhodu za selektivni prejem ..saj je direktni prejemnik.Mi je užitek ob prostem času gradnja takih aparatov.Trenutno študiram dizajnirajne radija kakšen bo videz..RC elementi bodo novi, kajti stari rabljeni upori sem v praksi videl da radi povzročajo prasketanje ali šumenje.Prvi so bili prototipni, da sem osvojil znanje in občutek v praksi. Pomembno bo profesijonalnost v izdelavi stem pa dodatne ure..Užitek je pa užitek .Stem pa kvaliteta prejema in poslušanje homemade radija

[KlavdijC]

No po tej shemi je izdelan ta primirek

[Silvo]

Na forumu je kar nekaj strokovnjakov ter ljubiteljev elektronk,zato sem temo razdelil.

[KlavdijC]

Hvala Silvi .Bi dal prosim še zadnjo objavo ko sem poslal pod kaj trenutno počnete.. pod to temo..Zna biti da bom potreboval tudi kakšen nasvet ali odgovor na kakšno uprašanje.nisem vedel pod kako temo bi uvrstil.Vnaprej hvala

[Azrael]

[KlavdijC]

Hvala za mnenje Azrael. Pomoč in mnenje mi pride prav.Tudi sam sem po dolgem in po čez študiral to shemo ,ter elektronke EF 80 ali 89..Odločil sem se za slednje z istim razlogom.Že v praksi dvocevnika se mi je zdelo, da deluje kot se spodobi. Vrtljiva kondenzatorja sta oba na isti osi.Morata biti enake kapacitivnosti..npr 2x500pF. Kar pride prav iz kakega Ei modela RR in podobnih, kateri so nekateri imeli dva enaka na isti osi..kar ga že imam.Vzporedno bom dodal trimerja za poglasitev odstopanja tuljav.Kajti vhodne tuljave ter tuljave audijona morata biti enake..jajce jajcu. pa vendar se dobita za kak mH ali pH(piko) odstopanja.Magično oko bo dodatek..bolj za lepoto ampak mora funkcijonirat ..zna biti kar preko kakega visokoohmskega upora ali delilnika z dvema uporoma priklopljena na anodni krog audijona. Npr. pri vhodu potencijometra za glasnost...Ponavadi je mrežica triode magičnega očesa pri superih izveden, pri večini, preko regulacije povratne vezave za ojačanje..regulacija fajdinga.EM 80 ne sme vplivati na kvaliteto signala.Drugače shema tricevnika je iz učbenika Radiotehnika avtorja Menard Slavka.A shema dvocevnika pa iz knjige Priručnik za radioamatere avtorja Rajko S. Mrsića..pod zbirko mladi tehničar. Podatkti tuljav so pri dvocevniku na fotografiji zgoraj iz knjige Andree Leopolda,Osnove radijotehnike. Seveda sem še iz drugih knjig črpal odgovore na vprašanja da je radijo zagodel.Pa še kaj izračunat..To mi je veselje. Ponavadi ena knjiga opisuje ene stvari podrobneje kot druge. A iz vseh sem spravil stvar v red..Reakcijska tuljava pa seveda pravilno fazno prikljopljena, da se signal obrne za 180 stopinj .Kar pomeni pozitivna povratna vezava na nihajni krog.Hmm Azrael, se ti zdi ,da za KV območje je boljša ožja tuljava kot sedaj, katera v dvocevniku služi kv tuljavnik premera fi3,5 mm tam nekje? Čeprav deluje cel band skoraj od 3Mhz tja do tam 16 oziroma 18 Mhz..Zato ima dvocevnik tak gumb večobraten kot je na sliki.Srednji val je ok za isti fi tuljavnika
Lp,Klavdij

[Branez]

[KlavdijC]

Ali pa tako Brane ,da vstavim med katodo audiona kot na omenjeni shemi..Bom videl kako bo izgledalo v praksi najbolje.Čeprav ta ideja med katodo bi bila še najboljša.Pravkar dobil aluminjasto pločevino za nadaljno obdelavo.No pozdravil sem se, pa tudi da zraven drugega dela dobim na teden nekaj ur za ta nov izdelek.No zdaj pred službo prerisujem dodelano shemo iz zvezka kjer imam ščičkano razne skice,dele shem teh dopolnil in dodatkov.Končano shemo bom pokazal in če bo kaj takega me bodo nasveti dobrodošli.

[KlavdijC]

No shema je skicirana na roko, ker sem jo hitreje izdelal kot z računalniškim programom.Vglavnem mi je namen za lažje orijentacijo in ker je možnost še kaka sprememba mi je papir lažji za dodelave ker po svoje ni zahtevno vezje. V veliko pomoč mi je Branez-ova stran ,kjer ima zanimive sheme in mi je bilo marsikaj v pomoč ter si sposodil ideje..Prosim da namesto kritiziranja, če bo kaj nejasnosti sem za vsako pomoč vesel. Elektronke smo v šoli ko sem hodil vzeli tako malo osnov, da sem jo videl le na tabli in če ne bi imel svojega veselja..ne bi štekal za kaj se gre pri lampah..No sem pa takrat prej se srečal kot mulc s starim radiom kot glasbenim stolpom .. za šraufat in če sem hotel da gode ni kaj kot odpret zgodovinske knjige

[Azrael]

Ko na shemi omenjaš diode BY, če misliš uporabiti oldtimerske BY235 ali podobne, jih pred vgradnjo dobro stestiraj, bodi pozoren na padec napetosti v prevodni smeri, sploh če so segrete (mrežni trafo ne bo hladen).

V zadnjih treh letih sem menjal več teh diod ravno zaradi enormnih padcev napetosti v prevodni smeri, pa v nobeni od teh naprav diode niso bile niti približno blizu svojega maksimuma, ne tokovno, ne napetostno.

Dodatna zoprnija pri tako okvarjeni diodi je (sploh dokler ne veš), je to, da te okvare digitalni multimeter ne pokaže (javi rezultat okoli 0.6V, zato pa je odklon na analognem ohmmetru bistveno nižji, kot bi bil pričakovan.

In mogoče še ena ideja (skopirana iz časopisa Radioamater). Včasih je ustrezen upor za katodni upor izhodne pentode težje dobiti in takrat si lahko pomagaš z zener diodo, ki ima ustrerzno napetost (in seveda zadostno moč). Idejo sem preizkusil na Ei Korona Luxus in je izhodna pentoda v ECL82 še vedno v redu, čeprav ima obratovalnih ur obilo.

[KlavdijC]

Hvala Azrael.Ja teh dijod imam malo morje, tudi BY 234.Kot sam sem se odločil za eno 1N4006,4007 ali podobne..So pocen, zdržijo ter take so po vsakih tv škatlah.Pri dvocevnem audijonu sem pa tako ..ker sem bil dijak sem večinoma materjala iskal po odpadnih vezji ..nkaj je bilo cvenka. Takrat sem dal po dve dijodi BY234 na vsako polperijodo po dve dijodi zaporedno in za zdaj še ok,nič se ne grejeta in 260 anodne napetosti je enakomirno glajena..Je pa res..sta samo dve cevi in anodna obremenitev je manjša. Za drugo varijanto z zenerco pa nisem še pomislil, kajti sem bil zadovoljen kar z ustreznimi upori kar jih imam.Če pa bo treba ideja ni slaba
Pravzaprav bom to mogel probat z zenerco

[KlavdijC]

Ena napakca je na shemi moji zgoraj.Pri srednje valovni reakcijski tuljavi mora biti stikalo znotraj kontaktov v odprtem položaju. Kot vsei ostali stikalni simboli na shemi.Kajti so sinhronsko preklopni istočasno kv tuljave s tem ,da kratkostičimo višjo induktivnost srednjih tuljav ki je za kv viši upor..a kv imajo malo induktivnost in pri preklopu na srednji val čuti upliv kratkovalovnih tuljav bore malo kar se popravi z reakcijskim kondenzatorjem in premik kondenzatorja da frekvenca npr domžalski oddajnik pade not in vse druge postaje..Škoda ker ne morem popravt že objavljeno..ni sile ampak vse so istočasno ali na maso ali na vmes tuljav kv in srednjega vala

[Branez]

[KlavdijC]

Hvala Brane. Sem uredil stvar.Shema je popravljena

[Branez]

Sedaj pa manjka še shema narejena z nekim CAD programom. Dosti zastonjskih je na internetu.