www.elektronik.si

[Silvo]

"Prejšni dan" smo se dotaknili časovnih zakasnitev. Ker se na to temo da napisati ogromo stvari, sem se odločil, da grem po korakih predstavljati projekt, ki sem ga ta čas pripravljal za naš "končni izdelek". Mikrokontroler bo v našem primeru imel funkcijo vmesnika med temperaturnim senzorjem DS1820 ter na drugi strani PC-jem. Spisali bomo oba protokola za serijsko komunikacijo ter 1Wire. Osnovno vezje je sila enostavno. Na njem je le tiny13 upor 4k7 , še en upor ter led - dioda, ki bo na vezju simulirala rele. Tole se brez težav v par minutah sestavi na protobordu. Potrebovali bomo še neko vezje kot vmesik med mikrokontrolerjem ter PC-jem. V koliko bomo vezje priključili na serijska vrata računalnika je zelo primerno proteusovo vezje. V navzi z USB-jem pa vezje na osnovi FT232. (tiskanina sledi v sledečem sporočilu)

[Silvo]

Načrt testnega vezja.


Potrebovali bomo še kak terminalski program. Priporočam braye-v termilal katerega lahko snamete tukaj.

Izgled vmesnika, ki bo v rabi v končni verziji.





Kdo bo sodeloval naj si pripravi vezje. Začeli bomo zvečer.

[Silvo]

Sedajle se mi je nekaj planiranega prestavilo, zato bom nadaljeval kar sedaj:

Kodo prenesite v svoj editor:

Kodo sem po večini pokomentiral. Če kaj ni jasno lahko vprašate. Gre za softwerski serijski protokol. (za enkrat TX osalo še sledi) Glede na to, da je v uporabi interni oscilator količina podatkov, ki se bo pošiljala/ sprejemala pa je zelo mala zato je hitrost 2400 brez paritetnega bita ter enim stop bitom (2400-N-1) Brez težav mi je sicer delalo tudi z precej večjo hitrostjo, a zaradi odstopanja internega oscilatorja sem se odločil uporabiti nizko hitrost. Pri programiranju je potrebno izbrati interni oscilator 9.6MHz ter odmakniti kljukico CKDIV8, ki je pri novih mikrokontrolerjih običajno postavjena prevzeto.

[eddie]

No tole vsekakor postaja zanimivo!

Bi pa potreboval malo pojasnila v tistem delu kode kjer se pošilja sporočilo shranjeno v EPROMu.
Dokaj jasno je kaj je potrebno narediti, kako pa je to narejeno pa ne ravno.

Silvo, pohvale! Nastaja lep "quickstart" za začetnike čez korake katere je sam precej zamudno prebroditi.

[Silvo]

Sporočilo ni v eepromu ampak v tabeli programskega pomnilnika. V naši aplikaciji v nadaljevanju tole ne bo uporabljeno. Procedurco sem napisal za test.

Directiva DB v danem primeru kreira tabelo 8 bitnih konstant v programski pomnilik. Kje se le ta nahaja sem programsko "označil" z labelo "Tekst1"

Tabelo potem s pomočjo instrukcije LPM (Load Program Memory) ter registrov ZL ter ZH čitam. V registre ZL ter ZH vpišem začetno lokacijo tabele. (Tekst1) po instrukciji LPM se v register r0 prepiše vrednost s te lokacije. To vrednost potem prepišem v naš delovni register, katerega uporablja procedura "SerialTx" nato povečam lokacijo branja za 1 (ZL +1) zanka se ponovi, dokler prebrano ni 0. 0 sem postavil na konec tabele.

[eddie]

[vilko]

Pozdrav!
Konstruktiven predlog:
Verjetno bi bilo dobrodošlo nekaj besed o tem, kako narediti / izračunati zakasnilne zanke, da se dobi prava bodna hitrost.
Pozorno vas spremljam, čeprav nimam opreme za preverjanje napisanega, a pije vodo, kot temu rečemo.

[Silvo]

Za izračun zank sem si sam naredil programček. (če se prav spomnim, je pripet tudi nekje na forumu.) Sicer izračun ni zelo težak. Če pogledaš na "prvi dan" na zadnji strani datasheta, kjer so opisane instrukcije (poglavje 21) je v zadnjem stolpcu napisano koliko ciklov traje instrukcija. En cikel izračunaš z 1/frekvenca.

[vilko]

[Silvo]

Vilko,

Tukaj sem pripel moj generator kode za pavze.

[vilko]

Dobro narejen program, prijazen do programerja. Hvala.

[Silvo]

Naj omenim, da je vse procedure, ki bodo pisane pod označbo "Razne procedure" možno kasneje dati v lastno datoteko ali makroje ter jih uporabljati v drugih programih. Našega "glavnega" programa pa potem pratično ni. Pred vsem hočem povedati, da assembler ni tako zelo "trd" kot nekateri mislijo. Lahko je kar prijazen do uporabnika.

Serijsko komunikacijo v smer mikrokontroler -> PC smo naredili. Vzrok, da smo se najprej lotili serijske komunikacije je v tem, da bomo v nadaljnem programiranju imeli vez z mikrokontrolerjem. Načeloma sedaj lahko pošljemo stanje vsakega registra na PC. Preizkusili pa bomo lahko tudi naše nadaljne procedure. Najprej bomo spisali 1Wire protokol.

Nadaljevanje sledi v "5. dnevu..."

[NUFAN]

@Silvo, v prvi objavi si omenil in pokazal izgled vmesnika, ki bo v rabi v končni verziji. Ali bo opisana tudi sama izdelava vmesnika?

[Silvo]