www.elektronik.si

[RokV]

Pozdravljeni.

Za diplomsko nalogo delam avtomatizacijo mlina. Dodal bom rotacijska nivojska stikala od podjetja UWT in z tem omogočil avtomatski vklop in izklop mlina.

Osnove elektrotehnike so mi znane.

Z inštalacijami v industriji še se nisem srečeval. Moje vprašanje je kako začeti? (z tokovno/enopolno shemo?). Kako se lotiti načrtovanja el. omare?

Doma imam priročnik za elektrotehniko in elektroniko od Friedrich-a. Bi mogoče bil boljši učbenik Električne inštalacije od Ravnikar Ivana?

Lp. Rok

[poule]

Prvo napiši osnovne podatke za stvari, ki jih boš vklapljal (motorje,grelce,ventile). Potem naj ti tehnolog oz. nekdo ki ve, kako naj bi stvar delovala pomaga spisati delovanje (ročni vklopi, avtomatski vklopi, zaporednja, potreba po spreminjanju obratov...) . Če bo stvar avtomatska, imaš že približno število vhodov, izhodov, samo še izberi krmilnik, senzorje, aktuatorje,.... Narišeš el.shemo, upoštevaš podatke, ki si jih zapisaj o porabnikih,...seveda upoštevaj priročnik za določitev presekov, varovalk, bimetalov,... . Ne pozabi na varovanja (izklop v sili, dodatna nivojska stikala,zaščitna vrata,dvoročni vklop, ki morajo biti pravilno izvedena z varnostnimi moduli ali podobno...)

[6dan8]

Ob upoštevanju zgoraj naštetega:
Risanje shem se običajno začne z enopolno shemo.
Elektroomarica je redkeje izdelana po meri, običajno je tipska (standardne mere). V tem primeru je najbolje narisati obrise komponent (največje mere, ki jih na montažni plošči komponenta zasede; s programom za vektorsko risanje) in jih ustrezno razporediti, da se ugotovi potrebna velikost omarice (in potem je to tudi priloga diplomski - montažni načrt ). Poleg dimenzij plastičnih kabelskih korit je dobro upoštevati še neke minimalne razdalje med komponentami (če je vse "natlačeno" skupaj, bi bilo težko izvesti povezovanje pri morebitni izdelavi; problem hlajenja komponent, ki se grejejo;...). Splača se razmisliti o razporeditvi in položaju uvodnic za kable (uvodnice z vrha omare in mokri prostori so slaba kombinacija). Razpored vrstnih sponk in položaj v omarici naj bo smiseln. Ali je zahtevan točno določen zaščitni sistem ali "tisti, ki ustreza"? V odvisnosti od izbranega zaščitnega sistema je treba predvideti ustrezno velikost PE(N) zbiralnice (oz. ustrezno število PE vrstnih sponk). In tako dalje in tako dalje...
Ali bo treba pri dimenzioniranju vodnikov izračunati tudi padce napetosti na vodu za predviden porabnik?

[RokV]

Torej:

Vhodne komponente so 3 nivojska stikala (prazen/poln silos), in dve končni/varnostni stikali na obeh straneh mlina kjer so vrata zaradi varnosti.

Izhodi: Vklop mlina, vklop doziranja, vklop transportiranja bučnic (elevator).

To je do sedaj urejeno tako, da vsako komponento vklapljaš in izklapljaš ročno. Tako da močnosti del z kontaktorji, bimetali, varovalkami, preklop zvezda/trikot je narejen.

Moja ideja je električne vodnike od teh treh stikal peljati v mojo el. omarico in od tam krmiliti avtomatsko/ročno.

Verjetno še moram na omarici imeti izlop v sili.?

Kaj mislite pod točno določen zaščitni sistem? Tukaj je tako, da kako bom naredil tako bo. Vendar pa bi se čimbolj rad približal profesionalnemu in popolnemu izdelku saj se mislim z tem ukvarjati tudi v bodoče.

Vsak nasvet je dobrodošel.

[fluffy111]

Kakšen manjši PLK bo zadostoval. Mogoče SimensSinematic. Z SimensLOGO bi načeloma tudi šlo, imaš pa problem pri izhodih.
Ladder diagram ni tako težak. Mislim pa, da ima Sinematic Manager že vgrajen vmesnik za grafično programiranje, kjer je zadeva še lažja. Če se misliš s tem še naprej ukvarjat, razmišljal v to smer.
Na omarico pa le daj preklopnik ročno/avtomatsko (najboljše stikalo na ključ), par lučk in nekaj tipk za ročno vodenje stroja ter obvezno gobico za izklop v sili.
Več kot katerakoli druga knjiga, ti bo koristila knjiga Mehatronika (debela in oranžna).

Lp

P.S.: Malo sem skeptičen, če se splača že narejene vezave obdržat.

[Vajdo]

1. Prav tako daj stikalo za izklop v sili, na stroj, tam kjer je nevarnost. (separator, kakšen jašek oz gibljivi del. V verigo izklopa v sili vežeš tudi vrata na mlinu. Vso verigo Izklopa v sili, delaš s pozitivno logiko. (dokler je ena na vhodu, je vse ok, ko je na vhodu nula, je vklopljeno katero od varnostnih naprav). Uporabi programski in hardverski izklop v sili. Zaradi varnostne opreme je lahko največ težav pri prevzemu oz kontroli. Prav tako je odvisno kateri razred varnosti želiš, saj višje ko greš boljše in dražje module potrebuješ. Pri tebi bi lahko uporabil enokanalno verigo izklopa v sili, ali po potrebi večkanalno.

2. Priporočam da za vsakim stikalom gledaš signal, ter programsko narediš program tako, da javi katero stikalo izklopa v sili je aktivirano. Prav tako ti priporočam, da program izpisuje parametre in pa kaj se trenutno izvaja, zaradi lažjega nadzora stroja. Velja v primeru, če boš uporabil prikazovalnik.

3. Sam stroj bi, glede na podatke, ki si jih dal, bilo možno narediti hardversko, vendar zaradi dodelav, predelav ali lažje izvedbe priporočam en plc. Ni pa nujno.
Lučke je treba dati smiselno za uporabnika, da ne bo brez, pa preveč tudi ne. Osnovne zadeve: delovanje, nivo, napaka(not-aus) in za podobne daš lučke, da uporabnik že na prvi pogled ve kaj se dogaja s strojem. Preklopnik, tako kot ti je fluffy111 predlagal, prav tako priporočam s ključem (izvlečni v obeh pozicijah), ker z njim lahko nekdo definira delavcu ali bo delal v ročnem ali v avtomatskem režimu, glede na zahteve po režimih delovanja.

4. Priporočam, da si spišeš: izhode, vhode, podatke o motorjih, podatke o delovanju stroja...
Nato lahko okvirno določiš I/Q plc-ja, s tem da si pustiš na I/Q kakšno rezervo. Prav tako ti priporočam, da imaš v kablih kakšno žilo rezerve, ker nikoli ne veš, kdaj bo prišla prav.
Ko imaš vse to definirano, si lahko vizualno in shematsko zrišeš komandni pult.
Potem lahko zrišeš izhode, in tako dalje v detajle stroja.

[poule]

Če želiš obdržati močnostni del,...potem preveri, kakšni so kontaktorji. Najbrž je tuljava 230V,....torej boš za direktni vklop s krmilnikom potreboval relejske izhode. "Napajanje" relejskih izhodov (ki vklapljajo motorje oz. gibljive dele) pelji preko varnostnega modula, tako ti ob pritisku gobeali odprtju vrat napajanje izklopi pogone,...ob vzpostavitvi prvotnega stanja (zaprtje vrat) pa ti stvar ne steče ssama, ampak se napajanje vzpostavi šele ob pritisku tipke "vklop". Kontrolo varnostnega modula pelji tudi na vhod krmilnika, da zaznaš napako, ter tudi softversko resetiraš pogone... . Za omenjeno aplikacijo je dovolj skoraj vsak krmilnik nižjega cenovnega razreda. LOGO s panelom v starter kompletutu s softverom in kablom te pride pod 300€.
Primer izvedbe z varnostnim modulom imaš na sliki.

[lucca brassi]

Kakšna so nivojska stikala za silos za zrno ?

[poule]

Nivojska za zrno od UWT , katere je omenil v prvem postu, uporabljajo princip rotacije. V bistvu bil lahko uporabil tudi kapacitivne ali vibracijske,...odvisno od granulacje...

[6dan8]

[psevdonim]

[RokV]

Ne dolgo nazaj je električar naredil pri nas to krmilje ki je na sliki. Vse je naredil z avtomatskimi varovalkami, releji, kontaktorji itd. Je pa to podobna zadeva kot jo imam jaz z tem da ima zraven v tej omarici še močnostni del za el. motorje katerega pa jaz ne potrebujem. Kako upravičujete vi PLC za mojo situacijo? Kako naj jaz upravičim PLC pri direktorju? Z ladder diagramom in simensovimi plc-ji sem delal tako da to zame ni novo.
Tuljave na kontaktorjih so 230V. Zraven avtomatskih varovalk in relejev še rabim en rele z zakasnitvijo izlopa, saj se mora mlin izprazniti po izključenem doziranju. Vklop pa je urejen zdaj tako da vklopi doziranje ko preklopi el. motor mlina iz vezave zvezda v trikot.