www.elektronik.si

[trot]

Imam eno staro katodno cev od osciloskopa, pa bi rad zadevo malo preizkusil. Za krmiljenje deflektorja sem mislil uporabiti differencialni ojačevalnik. Ni pa mi jasno, ali mora biti krmiljenje vertikalnega deflektorja galvansko ločeno od krmiljenja horizontalnega deflektorja? Nikjer nisem tega videl - ampak ali se ne pojavi potem (če ni ločeno) lahko el. polje med vertikalnim in horizontalnim deflektorjem, ki potem lahko vpliva pot elektonov?

[Azrael]

Ni nobene potrebe za galvansko ločitev.

Čitaj poglavje Osciloskop:

http://users.triera.net/zupanbra/map.html

[trot]

Tole je moja katodna cev (D9-10 GM). Če prav razumem so vse te napetosti v podatkih podane glede na napetost katode - vse so višje od katodne napetosti? Tako sem tudi zvezal, ampak s spreminjanjem napetosti na g1 (s potenciometrom) ni nobenega efekta na jakosti pike na zaslonu.

Gledal sem tudi sheme drugih katodnih cevi, vendar pa imajo g1 vedno vezan na nižjo napetost od katodne (klik). Mogoče kdo ve, kako je s temi napetostmi?

[Azrael]

Nejasno napisano, očitno napisanoi s predpostavko, da te podatke ne bo bral začetnik iz vakumske tehnike.

g1 je praktično vedno na negativnem potencialu, merjeno proti katodi. To velja za veliko večino vakumskih lamp, ne samo za katodne cevi.

S pozitivno napetostjo, zadevo samo temeljito preobremeniš, anodni tok zraste preko vseh meja in sploh ni mogoča nobena regulacija anodnega toka (v tvojem primeru svetilnosti). Na srečo je ta tehnika precej robustna, tako, da več časa zdrži preobremenitve daleč čez absulute maximum rating, kot polprevodniki.

Upam samo, da si priklopil neko napetost na odklonske plošče, da si dobil črto in nisi skoraj instantno s piko zakuril flourescenčno plast na zaslonu in imaš sedaj na tistem mestu mrtvo piko.

Branez je že pravilno zvezal, bodi brez skrbi in tudi tvojo katodno cev priklopi na enak način.

[trot]

Aha, hvala. Sem imel filing da zadeva preveč močno sveti, tako da nisem imel dolgo priključene, ampak mislim da je na zaslonu nekoliko "zapečena" pika, heh . Na dveh mestih se vidi medla pika, nič nisem imel priključeno na odklonih. Sveti pa še vedno. Mrtva pika najbrž pomeni da je tam fosfor povsem skurjen in ne svet več, tako da ni še povsem uničen?

[Azrael]

Boš videl kaj bo, lahko imaš veliko srečo in bo samo tam malenkost temnejša slika, lahko pa pride do tega, da bo slika na tem mestu spackana ali, da je sploh ne bo. Moč žarka je pri normalnem obratovanju bistveno nižja.

Skratka nikoli ne priklapljal nobene katodne cevi brez odklona žarka! Ni treba nič posebnega, sinusna napetost na odklonske plošče (ali tuljave, če gre za elektromagnetni odklon) je za ta primer povsem v redu. Poleg tega je fino, če se fokus pri takih eksperimentih nastavi tako, da dobiš čimbolj debelo črto.

In ko komanda za svetlobo deluje, to je ko svetlobo lahko pripreš do te mere, da črta na zaslonu izgine, šele takrat se lahko posvetiš, če deluje fokus (in mogoče astigmatizem), tako, da dobiš ozko črto pri majhni osvetlitvi.

[PZUFIC]

Pri nas v srednji šoli so pametnjakoviči na osciloskop priklopili 230V in je na ekranu seveda nastala ogromna črna pika, ki pa je počasi izginjala. In kakor vem je osciloskop potem še vedno deloval brezhibno.

[Azrael]

Če je bil to katodni osciloskop, so temne lise na sliki posledica tega, da se je nekaj blizu katodne cevi močno namagnetilo in/ali da ima katodna cev prešibko zaščito pred magnetnimi polji.

So pa z osciloskopi dobro zakurili že marsikateri switcher, ko so želeli pogledati z osciloskopom kaj se dogaja na primarni strani in pozabili na galvansko ločitev switcherja od električnega omrežja.

Povezava mase od BNC vtičnice do ozemljitvenega pina na vtičnici je običajno zelo dobra in te vezi običajno ne odkuri in ker ta povezava prevzame večino toka, tako neumnost osciloskop, kar se njegove elektronike tiče, ponavadi dobro prestane. Vse ostalo pa niti ne.

[Branez]

[trot]

[Azrael]