www.elektronik.si

[n900]

Zanima me razlika med dielektirkom in zakaj je elektrolit v kondenzatorji.

Nekako sem ugotovil da dielektrik loči anodo in katodo, poveča višjo prebojno napetost med anodo in katodo. Kaj pa elektrolit ?

[start]

Kondenzator nima anodo in katodo, temvec kvecjemu dva pola.
Dielektrik je v kondenzatorju zaradi tega, da mu povecamo kapacitivnost.
Razlicne snovi imajo razlicno dielektricnost, zaradi tega imamo vec vrednosti kondenzatorjev.

[n900]

Če v enih literaturah navajajo pri elektrolitu za + anodo in za - katodo.

Ok glede dielektrika smo resli, kaj pa glede elektrolita? Se pravi zakaj je folija prevlečena za elektrolitom?

[start]

Nikoli se nisem vprasal kaksna je razlika, ker sem mislil da je to ena in te ista stvar, pac elektrolit je enden izmed dielektrikobv.
Hmm se motim?

Povrsine plosc niso gladke, obratno, so zelo"hrapave", imajo nekaksne zareze saj s se s tem pridobi na povrsini plosc, elektrolit pa je razlit med dvema ploscama in ker je tekoc lepo zapolni vse spranje.
S tem lahko naredimo manjse kondenzatorje z vecjimi kapacitivnostmi.

[PZUFIC]

Elektrolit je v elektrolitskih kondenzatorjih in je namesto ene plošče. Sicer pa več tukaj.

[RUros]

Elektrolit ni dielektrik. Elektrolit je namenjen za električni kontakt z oksidno plastjo, na eni elektrodi, katera deluje kot dielektrik pri elektrolitskih kondenzatorjih. Oksidna plast je na eni strani strukturirana, zato lahko dobimo zelo velike kapacitivnosti (velika površina). Seveda to je samo ena velika prednost elektrolitskih kondenzatorjev, imajo pa kar nekaj slabosti. Npr. puščanje ali samopraznenje in pa staranje, da o temperaturni odvisnosti ne govorimo.

[start]

Za opravicujem za nepravilno razlago.
Sem zadev vsaj tisti del o povrsini plosc in razlitju elektrolita v spranje?

[RUros]

Si, ampak površina je v osnovi strukturirana ali nagrbančena le na eni strani. Zaradi tehnologije izdelave. Na anodo se z naparevanjem ali kakršnim drugim postopkom nanese oksidna plast ki predstavlja dielektrik in je seveda izolator. Nato sledi strukturiranje, ki se ga izvede z jedkanjem podobnimi postopki, ki ustvarijo na tej oksidni plasti hribe in doline (na enostaven način povedano). Da se zagotovi dober električni stik s to stranjo, so pogruntali da se da to dobro izvesti s prevodno tekočino, kar je elektrolit (ki pa je kar agresivna mešanica, velikokrat težava okvar). Nato sledi še plast na katodi, ki je odporna na agresivnost elektrolita. To bi bil nekakšen hiter povzetek izdelave enega navadnega elektrolita.

[Samo87]

Vse odgovore lahko najdete v pripetem poglavju iz skripte prof Amona na FE LJ.