www.elektronik.si

[osmica]

zanima me kako se batarije "šokirajo". K o batarijjam pojenja moč se bi naj šokirale in na tak način dobile nekaj moči (malo podaljša čas uporabe). Za nicd sem že slišal, da se ciklirajo (polnijo in praznijo z velikim tokom večkrat zaporedno) to pomaga če so malo dal časa stale.

[Silvo]

Za Pb akumolatorje je bilo pred leti objavljeno zanimivo vezje v Elektorju. Mislim, da je o tem bil tudi govor na forumu. Akumolator se regenerira z visokonapetostnimi impulzi. Sam sem ravno s tem vezjem "osveževal" en star akumolator, ki sicer ni več za rabo v vozilu. Rabil ga bom za napajanje utripajočih lučk na mestu kjer nimam v bližini elektrike.

[milan62]

Mislim, da to v glavnem velja za NiCd, ki pa bodo v Evropi prepovedani
( če se dobro spomnim - po 1. januarju 2007)

LP

[osmica]

Silvo se mogoče spomniš v katerem elektorju je bil ta članek?

[Silvo]

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Iztok]

Jaz sem pred dvema letoma (skoraj v obupu nad brezupnim primerkom ) "šokiral" 24v 450Ah zapuščen akumulator od viličarja kar z 220v.
Ko sem priključil original polnilec je namesto običajnih 30A "vlekel" manj kot 1A. Potem sem vzel dovolj močan gretz in ga priklopil na 220v - fazo sem seveda peljal še preko 2000W grelca. Bil sem kar malo presenečen, ko je po dveh urah tok na njemu narastel na 8A. Tako sem ga pustil 12 ur in nato priklopil na original polnilec, ki ga je takoj začel še naprej polnit z 25A.
Še danes po dveh letih je ta akumulator v redni uporabi in deluje normalno.
Šok terapija je bila izgleda kar učinkovita.

[osmica]

[osmica]

Kako se batarije formirajo ima morda kdo kakšno shemo polnilca s katerim bi formiral.
Če kupim baterije cenenih proizvajalcev in jih formiram pred prvo uporabo bojo imele polno kapaciteto?

[Roby]

kar

[kemik]

Kar se tiče šokiranja Nicd je zelo uporabna sledeča varjanta.

Če celica kaže 0V, oziroma ima zelo malo kapaciteto, in recimo ne pomaga nič drugega (praznjenje do 1V itd), se spusti skozi celico 10kratni tok njene kapacitete. Če ima kapaciteto 1Ah torej 10A spustiš čez za kako sekundo. Ta šok naj bi prebil oviro, ki naj bi jo predstavljali kristali kadmija, ta ovira pa nastane zaradi nepravilne uporabe (memory efekt). Včasih je treba večkrat probati da uspe.

Nasvet sem našel nekje na internetu, zadeva mi je večkrat prišla prav pri popravljanju kakih cenenih akumulatorskih vrtalnikov od lastnikov, ki še niso slišali za memory efekt. Običajno sem spuščal manj kot 10kratni tok kapacitete, ker nisem imel dovolj močnega napajalnika, nisem pa hotel probati z avtomobilskim akumulatorjem (ta bi poslal 100kratni tok, verjetno bi še celica eksplodirala, sicer ima neke varnostne ventile, vendar nikoli ne veš).

Pri NiMH zadeva seveda ne deluje

Lp
Boštjan

[jur]

[kemik]

To je mogel biti hec, ko je usekalo

NiCd celice imajo ventile, če jih lotaš in nisi dovolj previden (direktno naji jih nebi lotali) se nabere dovolj pritiska in začnejo puščati tisti ventili, je probal znanec, ki se ukvarja z modelarstvom. Seveda pa ti ventili niso dimenzionirani na 100x tok.

Lp
Boštjan

[jur]

Če je celica pri spajkanju toliko segreta, da se na luknjici pojavi elektrolit, je po mojem za v smeti. Manjkajoči material se mora nekje poznati.

Pri lotanju akumulatorjev vedno uporabljam kalte spray. Pregrevanje celic z spajkalnikom jih poškoduje. Včasih vidim celice, ki so bile tako pregrete, da se še dodatno skrči skrčna cevka(izolacija) od akumulatorja, pa tip pravi uh, so slabe baterije, pa so čisto nove.

Celice lotam tako: kontakt pošmirglam z konico olfa noža. Z tem se odstrani oksid na kontaktu. Brez praskanja se lota težje. Kontakte polotam na hitro in na tanko.
V tej fazi še ne prilotam žic. Tu je le priprava kontaktnih površin. Za povezavo celic uporabljam bakreno pločevino (debeline okoli 0.5 mm, širine pa vsaj toliko kot je debel plus kontakt celice). Taka žica oziroma pločevina se uorablja za navitja močnejših transformatorjev ali dušilk od switch mode power supplyev. Žico (pločevino) polotam na obeh straneh. Na konec pločevine kapnem malo večjo kapljico lota. Žico z kapljico prislonim na akumulator. Žico pritisnem z spajkalnikom na žico (akumulator). Kapljica lota se stali in lepo razleze med akumulatorjem in pločevino (žico). Ko se lot strdi, poškropim z kalte sprayem (ne preveč). Na ta način se dobijo dobri spoji velike površine, celice pa so samo rahlo tople. Spajkalnik mora pri lotanju imeti višjo temperaturo (350-380 stopinj) in debelo konico. Če je spajkalnik prehladen ali ima tanko konico, temperatura lota pade, pa je zato potrebno spoj dalj časa segrevati da bo dober. To pomeni tudi pregrevanje celice.

Jur