www.elektronik.si

[zdovcj]

http://www.youtube.com/watch?v=SoHeWgLvlXI&feature=g-vrec

Do kam so se razvili počasni posnetki!

[VolkD]

Zanimivo. Torej je kamera hitrejša od svetlobe.

[zdovcj]

Sem popravil sam kakšne v nekaj sekundah po objavi

[martinopresnik]

Enostavno ni mogoče. Če bi že vse drugo šlo, ne obstaja medij, na katerega bi lahko zapisovali hitreje od svetlobe.
Tale video po mojem spada v isto kategorijo kot "free energy" in Perpetual Mobile.

[Umnik]

Kje pa piše oz. kje je povedano, da je kamera hitrejša od svetlobe ter da zapisujejo zajeto hitrejše od svetlobe?

Kaj ni noben dejansko pogledal videa?

[igo]

Seveda je mogoče in tudi povsem enostavno izdelati. Natanko to že počne vsaka CCD ploščica, a prepočasi. Če se pa te iste ploščice zloži eno na drugo in poskrbi, da paketki nakopičene elektrine potujejo v globino (sedaj potujejo v eno stran, medtem pa CCD ne sme biti osvetljen), se lahko slika umika nekaj 10000-krat hitreje, kot pri klasičnih CCD-jih - ki lahko (tisti taobčutljivi) že sedaj potrebujejo manj kot 1us za kopičenje elektrine.

Skratka ... Slika osvetli vse zaznavne piksle in v njih se nakopiči naboj.

--> Pri klasičnem CCD-ju je potem potrebno CCD zasenčiti (to traja), nato pa z linearnim 3faznim električnim poljem (pomikalni register za naboj) odpeljati paketke v eno stran CCD-ja. Tam je po vsej višini spet električni pomikalni register, ki jih odpelje še po višini v enodimenzionalni ADC, ki paketke pretvori v 0-255 za vsak piksel posebej. In vse to se zgodi za 3 barve pri X x Y ločljivosti CCD-ja. Nato se lepo počasi odpre zatemnilnik in CCD lahko sprejme novo sliko.

--> Pri tem tanovem (tem iz videa) gre pa takole:
Naboj se nakopiči na pikslih. Trifazni pomikalnik ga posrka v globino CCD-ja in CCD je pripravljen za zajem nove slike, pri čemer ga med srkanjem naboja sploh ni treba zasenčiti. Če nagrmadimo skupaj zelooo veliko 3D trifaznih pomikalnikov (nekaj 1000 jih lahko spravimo v dober milimeter debeline), lahko z zelo veliko hitrostjo zajamemo toliko slik, kolikor je zmogljivost (število globin) pomikalnika. Za dogodke, ki trajajo 1ns (kot dogajanje v plastenki kokakole) pač rabimo toliko in toliko slik, zato naredimo ustrezno debel pomikalnik. Na koncu skladovnice je pa čisto navaden CCD, ki sprejme naboje in jih po vrsticah in stolpcih prebavi v klasično zaporedje slik. Stvar je uporabna za dogodke, ki trajajo malo časa, ampak tisto pa "poslika u nulo".

Ko posvetimo (prva fronta svetlobe), svetloba zleti v prostor. Tam se zaleti v steno in od nje odbije. Nekaj se je odbije "za vogal" v predmet, ki se tam nahaja. Od njega se jih nekaj odbje nazaj v prvo steno in od tam nazaj v kamero. Glede na prepotovano razdaljo bodo v vsakem danem trenutku odboji prišli nazaj z dano zakasnitvijo in pod danim kotom - na dani piksel. Glede na hitrost srkanja nabojev lahko gledamo dlje, a z manjšo globinsko ločljivostjo. Lahko pa na gosto začnemo snemati z neko zakasnitvijo od sprožitve svetlobe in s tem spet povečamo globinsko občutljivost - samo moramo vsaj približno poznati razdalje oziroma vedeti, kdaj lahko pričakujemo želene pakete odbojev od predmeta za vogalom.

Morda sem se malo hecno izražal, a kdor ve, kako deluje CCD in vrstični pomikalniki naboja, ve o čem sem pisal. Ne grem zdajle po knjigah izraze iskat.
To sem napisal "v afektu", "na slepo" in brez dejanskega poznavanja delovanja predstavljene kamere. Ampak jaz bi pač tako naredil (in sem sklepal, da so oni tudi).

Dodano: No, še ena možnost je brez nekaj 1000kratnega naparevanja silicija in dopiranja. Jaz bi zdaj tako naredil. Čisto navadne obstoječe CCD-je z ogromno (nekaj 1000) stolpci se položi drugega na drugega. Nastane kvadrasta oblika. Bočno bi zaznaval samo piksli na čisto levem stolpcu vsakega CCDja - po novem bi bila to ploskev kvadra. Nakopičeni naboji bi se lepo z obstoječiimi pomikalniki vozili v desno stran vsakega CCDja - v globino kvadra. Vse ostalo sem že zgoraj opisal.
(Popravljen pravopis)

[borber]

Ni pogledal, ni.
Krajši čas odprtja kamere beleži hitrejše objekte.
Recimo, da je to kamera s ps časom odprtja in v tem času lahko posname svetlobo na poti dolgi 0.3mm torej je posnetek 0.3mm dolg zmazek. Sinhronizacija kamere in frekvence svetlobnih impulzov omogoča daljši posnetek, ki pa je sestavljen iz teh 0.3mm zmazkov. Uporabljena je nekakšna semplirna metoda. Sama kamera ni dovolj hitra, da bi si vzorci sledili dovolj hitro.

Jaz pa sem šel na balkon enega pokadit in si me prehitel s razlago o kameri...

[siljo]

linka ni več


p.s.
izginil s svetlobno hitrostjo?

[borber]

uživaj
http://www.youtube.com/watch?v=Y_9vd4HWlVA