www.elektronik.si

[grecko453]

Na temo merjenja hitrosti sem že spraševal v drugi temi, tukaj pa objavljam shemo, kako sem si zamislil moj sistem za merjenje obratov iz magnetne tuljave in hitrosti iz hallovega senzorja. Dodajam tudi slikico obeh signalov.

Kot ste mi svetovali uporabo MOSFETa in schmitta za hallov senzor sem razmišljal, da bi enako lahko uporabil tudi za magnetno tuljavo, z razliko da bi AC tok najprej usmeril z navadno diodo. Načinov merjenja hitrosti je več, zdi pa se mi da je najprikladnejši uporaba CCP modula v načinu "capture mode". Tukaj, sem tudi našel različne nasvete kako z uporabo CCP modula meriti različne frekvence, pri čemer za višje frekvence svetujejo uporabo "TIP #2".

Ker že PIC sam ponuja CCP modul z schmitt vhodom sem izbralPIC16F1827, ki ponuja več CCP modulov.
Za hallov senzor verjetno vezje zadostuje, pri tuljavi pa znajo biti napetostni sunki precej višji od vrednosti, ki jo izmerim z multimetrom (4-10V skozi celotno območje). Ali bo MOSFET to prestal? Je smiselno dodati kako zener diodo? Ali bo napestost tuljave sploh odpirala MOSFET pri nižjih obratih ali bo potrebno dodati kak op amp?

[red_mamba]

oj,

prvo kar mi pade v oci je da nimas preduporov za G MOSFET-ov.
imas 10k pulldown kar je ok, moras pa zascititi G pred prevelikim tokom, ki bi ga prejel iz tuljave ker ga bo prebilo. Poizkusi z 220ohm uporom in ga prilagajaj tako da bos dobil vredu signale na sirokem obmocju

druga zadeva so pa 100ohm upori za LED segment, to bo verjetno prehuda za uC. Uporabi vsaj 330E, lahko 470E. 10mA toka je dovolj za posamezno diodo.

[grecko453]

[red_mamba]

tako je meni bolj smiselno.

poizkusi in bos videl ali bos moral se kaksne vrednosti elementov prilagajat

[grecko453]

[red_mamba]

upor na G ga sciti pred tem.
Zener dioda iz G na S pa je smislena samo ce bo napetost prekoracila maksimalno dovoljeno napetost na G. To pa poglej v datasheet od MOSFET-ov

[grecko453]

Po dolgem času sem se spet lotil tega vezja in sem malo gledal to mojo shemo in se osredotočil zgolj na vezavo mosfeta. Nekako mi zadeve kot so narisane niso povsem jasne. Osnovna vezava mosfeta:
http://en.wikipedia.org/wiki/File:Mosfet_n-ch_circuit.svg
nima upora na gate, torej previdevam da skozi gate ni potrebno omejevati toka, paziti je potrebno le na voltažo. Zakaj potem tu 220 upor.

Nekje sem prečital, da si lahko gate na MOSFETU predstavljam kot kondenzator, 10k bypass upor pa ga stalno prazne, da MOSFET ne ostane stalno vklopljen. Torej a je ta 220 upor potem kot neke vrste omejevalnik toka iz senzorja, ali ima funkcijo preprečevanja "zvonenja", kot se je v enem tujem prispevku izrazil avtor.

Kar pa me še skrbi je pisanje nekoda na nekem tujem forumu, da taka tuljava na motorju proizvede sunke napetosti vse do 200V, kar za šalo poškoduje MOSFET, konkreten (2N7000) zdrži le sunke do 40V/50us.
Zanima me kako je z uvedbo zener diode in ali rabim dodati komparator, če bom uporabljal INT external prekinitev in CCP1 prekinitev za drug senzor, ki sta oba schmitt kompatibilna?

shema samo mosfet vezave:

[red_mamba]

To je res da se GD spoj obnasa kot kondenzator. V datasheet-u od MOSFET-a so vedno podane tudi kapacitivne vrednosti teh spojev. S cimer si lahko pomagas pri izbiri komponent, da ne skuris tranzistorja a se vedno lahko odpira pri vecjih frekvencah.

Upor preprecuje inrush current. Odvisno s kaksnim tokom si sposoben napolnit ta kondenzator na DG spoju je hudo pomembno tudi dU/dt vrednost. Ce se prav spomnim. Torej ni dejansko direktno tok tisti faktor. Saj tudi nikjer ne pise da G vhod pa zdrzi tolko in tolko A. Ampak je podatek kako hitro sme napetost narast na casovno enoto. Kar je pa od toka in kapacitivnosti kondenzatorja odvisno. Naj me kdo popravi ce sem kaj pomesal. Ze nekaj casa nisem nacrtoval nic z MOSFET-i

Napetosne konice ki se inducirajo ob izklopu induktivnega bremena so lahko res po par 100V. Zener dioda tukaj ne bo veliko pripomogla. Sploh ce gre za vecje moci. Najbolje je uporabit hitro shotky diodo v povradni smeri. Ce pa gre za malo vecje moci pa se veze upor zaporedno z diodo na katerem se ta moc porablja. Ali pa kaksni RC filtri in podobni.

Okoli MOSFET-ov je cela zananost. Verjetno bi lahko meli en predmet v soli posvecen samo tej temi

[grecko453]

[red_mamba]

Shotky dioda je bila misljena tam kjer je signal output in +5V ce gonis indiktivno breme.

Za G pa lahko das zener diodo direkt na G (torej za uporom) in D.

[grecko453]

[red_mamba]

Zener dioda ne pomaga veliko med S in +VCC prikljuckih ker so tokovi in napetostne konice preveliki. Zato uporabis shotky didodo ali kak drug filter ce se pregreva. Ti pa samo oblikujes signal v tvojem primeru in ne rabis shotky diode.

Zener na G pa preprecuje da bi napetosni sunek unicil G vhod. V datasheetu imas napisano maksimalno napetost, ki jo G se prezivi. In shotky te sciti samo pred negativnimi sunki. Ce pa imas +50V sunek ga bo pa shotky dioda lepo spustil na G in ti ga bo prebilo.


BTW, kaj je narobe s to vezavo, zakaj mora biti ravno z MOSFET-om?

[grecko453]

[red_mamba]

Levi diodi sta misljeni kot shotky in ne zener.
Prvi upor omeji tok in vse kar je nad +5V ali pod 0V ti dve diodi porezeta. Za uporom dobis lahko napetost od -0.2V do 5.2V (0.2 je predpostavljen padec na shotky diodi). Naslednji upor omeji tok na zener in ta bi bila lahko 4.7V. To lahko peljes direkt na uC.

Tebi ne dela z 5.1V zenerco ker se pri tej napetosti vrata se ne odprejo dovolj in je MOSFET v linearnem nacinu delovanja. +20V je ponavadi max napetost na MOSFET-u. Tako da bolje bi bila 15V zener dioda. Z 5V zenerco bi ti pa delalo ce bi imel logic level MOSFET, ki je pri 5V na G ze polno odprt

[David2204]