www.elektronik.si

[trot]

Nekaj me zanima, npr. če imam visokonapetostni vir. Na en pol priključim upor, na drug pol pa kabel, s katerim se približam uporu na razdaljo, ko bi zaradi velike napetosti že preskočila iskra. Na začetku, ko tok ne teče, je napetost za iskro dovolj velika, ko pa (bi) steče tok, pa se zaradi padca na uporu napetost zmanjša, tako da ni več dovolj visoka, da bi preskočila iskra.

Kaj bi se dejansko zgodilo? Pa recimo da je zadeva v vakuumu, tako da ni problem z ionizacojo zraka.

[s55m]

Upor je relativna veličina. Kakšen upor (kolikšen) in kakšna (kolikšna) napetost?
Najbrž bi se pojav preskakovanja iskre ponavljal v nedogled.

[jur]

Iskra (oziroma električni oblok) ima nelinearno karakteristiko. Ko plamen zaštarta, ohmov zakon ne velja več. Iskra je prevodna, tako da bo tok skoznjo tekel tudi takrat, ko se bo napetost sesedla. Razen če preveč razmakneš eletrode, ali pa bo upor zelooo velik. Vsako stvar lahko postaviš v neke marginalne pogoje, ko bo delovala slabo, ali pa sploh ne.

Vakuum: če vzameš elektronko, v njej je precej soliden vakuum, pa priključiš med dve elektrodi (poljubni elektrodi, brez vključenega gretja katode) previsoko napetost, bo prebilo in nastala bo iskra, ki ne ugasne. Moj priljubljen način za uničevanje odpadnih elektronk.

Jur

[trot]

[Domenius]

Samo kako lahko v vakuumu preskoči iskra, če v njem ni zraka/snovi?

[GJ]

Tok teče vedno, le njegova veličina je različna. Tudi popolen vakum ima svojo upornost oziroma prevodnost.
V plinu, predvsem razredčenem pa so fizikalni pogoji povsem drugačni. Nosilci toka niso direktno elektroni temveč ioni. Ionizacija poteka že pod vplivom električnega polja, torej iskra ne obstaja vendar nek tok vseeno teče, lep primer je ionizator zraka. Dielektrični koeficient plina je odvisen predvsem od dielektrične konstante, gostote plina in njegove temperature. Če pride do preboja, plin ionizira oziroma spremeni svoje agregatno stanje v stanje plazme, ta pa ima zelo nizko upornost. Takšen oblok lahko ohladimo ali pa prekinemo. Lep primer so klasične varovalke z nitko večjih moči, te ponavadi vsebujejo kremenčev pesek, ki pogasi/prekine nastali oblok ob pregoretju le te.

LP GJ

[GJ]

[jur]

V elektronkah ni popolnega vakuuma. Če bi bil, bi elektronka ne delovala.
V elektronkah se bliskanje pri visokonapetostnem preboju med elektrodami vidi. Še boljši efekt pa je, če se skozi elektronko pošlje precej prevelik tok. Elektrode začnejo žareti, med elektrodami pa se modrikasto sveti.

GJ: Zavorno sevanje se pojavi šele pri dovolj visoki napetosti. V nasprotnem primeru bi vsaka elektronka potrebovala svinčen oklop.

Jur

[GJ]

[milan62]

Jur,

tole ne vem, če imaš prav.
V elektronkah res ni popoln vakuum, zaželjeno pa je da bi bil.
In elektronka bi ravno tako delovala.

LP

[GJ]

[jur]

Bom pogledal v knjige. Od nekje imam v glavi podatek o minimalnem tlaku, ki še mora obstojati.

Jur

[borber]

Pritisk v vakuumskih elektronkah je okoli 10^-9 atm v plinskih elektronkah je okoli 10^-4 atm.
GJ pravilno razlaga pomen preostankov plina.