www.elektronik.si

[powerPC]

V šoli smo obravnavali linije in odboje na njih. Definirali smo odbojnost bremena.

Zanima me nekaj nelogičnega, zakaj pri odprtih sponkah je odbojnost enaka 1, torej se električni signal odbije v celoti. Če tokokrog sploh ni zaključen, potem ne bi smel sploh tok teči.

[gumby]

Vsaka linija ima neko upornost, induktivnost in kapacitivnost. Torej se bo poznala vsaka sprememba napetosti.

[lipa]

citiram: Če tokokrog sploh ni zaključen, potem ne bi smel sploh tok teči.

Če pri linijah izhajaš iz tega napačnega stavka, potem so tudi vsi sklepi ki sledijo napačni.

[igo]

Kaj pa je to zaena šola, da obravnavate odbojnost linij?

Jaz sem prvič slišal za njo v 4. letniku uni študija elektronike.
Kompleksna števila "all inclusive" smo pa že v 2.l.sr. šole temeljito obravnavali pri matematiki, nato pa jih še praktično uporabljali pri vseh ostalih tehničnih predmetih v sr.š. in na faksu.

Naslov te teme in tvoja čisto začetniška vprašanja o impedancah, premikih elektrine, indukciji, ... v ostalih dveh tvojih temah mi nekako ne gredo skupaj .

Linija je podolgovat kos prevodnega telesa, katerega dolžina je primerljivega, enakega ali višjega reda, kakor valovna dolžina signala, ki ga opazujemo v njej. Stanje signala je zato odvisno od 3D lokacije in od trenutka, ob katerem dani signal opišemo.

[powerPC]

Linije smo obravnavali zelo površno, vendar to ni toliko pomembno.

Pomembno je da me zanima zakaj je tako, in seveda koga pa lahko vprašam kot elektroinženirje ki se s tem ukvarjajo že vrsto let.

Sedaj pa lepo po vrsti;

Mi smo rekli da neko vezje moramo obravnavati kot linijo točno takrat, ko se dimenzije signala ki potuje, približa dimenzijam vezja.

To pomeni da imamo lahko linije znotraj integriranega vezja ali pa ethernet kabel itd...
In to je to kar si ti rekel igo.

Potem smo pa narisal približno takšno skico, in profesor je rekel, da če spustimo električni tok, se bo od točke A v celoti odbil ker so odprte sponke.

Vendar smo se nekje drugje učili da tok ne more sploh steči če imaš odprte sponke.

Kaj je sedaj?

[PZUFIC]

Ne spoznam se na linije, ker po pravici povedano prvič slišim za to. Po napisanem pa lahko sklepam, da enosmerna napetost s tem nima nobene veze, kot si to ti narisal.
Če se motim me popravite.

Dimenzija signala, to mislim, da se ne uporablja. Kvečjemu valovna dolžina, oziroma če ti je lažje perioda.

[powerPC]

Ja imaš prav v resnici ni enosmerna napetost, gre zato da se neperiodično spreminja napetost glede na podatke ki jih pošiljaš recimo preko ethernet kabla.

V najboljšem primeru bi morale biti enotine stopnice, vendar niso. Kako se tej napetosti pravilno reče ki se spreminja neperiodično pa tudi sam ne vem.

Kdo ve? In kako stvar deluje?

[gumby]

V priponki imaš model prenosne linije. Pri idealni liniji je Rs=0 in Rp=∞, v realnosti pa ima neko upornost. Prav tako neko induktivnost in kapacitivnost (idealno je spet L=0 in C=0).

Kot vidiš, je tokokrog vedno "sklenjen"

[powerPC]

Hočeš povedati, da sta vodili povezani z kondenzatorjem in uporom. Potem bi tok stekel po najkrajši poti in ne bi sploh prišel do konca.

[PZUFIC]

Vsak dvovod ali več vod ima svojo parazitno kapacitivnost in induktivnost. Namreč zrak, ali kaj drugega ni idealen izolator, baker ali kaka druga kovina pa tudi ne superprevodnik.

[powerPC]

Ja seveda, se strinjam. Vendar če pogledaš tisto sliko je narisan dvovod povezana sta pa z uporom in kondenzatorjem.

gumby je rekel, da je tokokrog sklenjen. Seveda je. Samo ti želiš to napetost pripeljat na konec žice. Tam kjer je sprejemnik.

Pa pustimo sedaj padec napetosti, šum iz okolice itd...

Želim le enoumen odgovor.

[igo]

Linija ima ohmsko upornost, dielektričnost in permeabilnost, od katerih je odvisno, kako hitro se lahko po njej širi signal. Najprej so nosilci naboja lepo v ravnovesju, nato pa na eni strani spremenimo robne pogoje (naprimer spremenimo potencial), zato nastane električno polje, ki se s končno hitrostjo širi v linijo.

Končna hitrost pomeni, da se elektroni lepo mirno pasejo okrog jeder svojih atomov in se jim niti ne sanja, kakšen tsunami hrumi proti njim. Kar sredi ljubega miru nenadoma nanje nastane sila, ki jih dodobra pretrese.

Analogija je recimo mehiški val na stadionu. Hitrost širjenja je končna. Sosed na eni strani nenadoma vstane, nato vstaneš ti, takoj zatem tvoj sosed na drugi strani,... Elektroni pa nimajo oči in ušes, zato ne morejo predvidevati, kdaj jih bo sosed sunil pod rebra, da planejo pokonci. V takem primeru bi se mehiški val širil še dosti počasneje.Čez čas bi se vzpostavilo novo ravnovesje, a kaj, ko se robni pogoji spet spremenijo in v linijo pošljejo novo motnjo, ki potem pretresa uboge elektrone. Ti se med premetavanjem še zaletavajo v ovire in povzročajo gretje snovi, v kateri se nahajajo.

Potem sta prišla gospod Ohm in gospod Siemens. Prvi je rekel, naj se sposobnosti snovi, da ovira vsiljivce pri prostem prehodu skozi njo, reče upornost, drugi pa je rekel, naj se vljudnosti in sposobnosti snovi za neoviran prehod gostov reče prevodnost.

Periodično ali neperiodično ... če je koristno, je signal, če ne, je pa šum.

Če je paralelna kapacitivnost dovolj majhna, paralelna upornost pa dovolj velika, potem najenostavnejša pot prevlada nad najkrajšo.

[powerPC]

Analogija je dobra, tudi profesor je povedal podobno analogijo z vali na morju. Valovi pridejo do obale in se odbijejo. In tako naj si predstavljamo odboj pri linijah.

Samo morje ne potrebuje sklenjene zanke.

A razumete kaj želim povedati. Potrebuješ sklenjeno stvar. Elektroni ne bodo šli nikamor, če razrežeš žico in ustvariš odprte sponke.

Zakaj potem odboj?

[PZUFIC]

Ja kaj pa so parazitne RLC. Saj ti je Gumby pripel lepo sliko. Ne rabiš "bremena", da je tokokrog sklenjen.

[robert]