www.elektronik.si Seznam forumov www.elektronik.si
Forum o elektrotehniki in računalništvu
 
 PomočPomoč  IščiIšči  Seznam članovSeznam članov  SkupineSkupine  StatisticsStatistika  AlbumAlbum  DatotekeFilemanager DokumentacijaDocDB LinksPovezave   Registriraj seRegistriraj se 
  PravilaPravila  LinksBolha  PriponkePriponke  KoledarKoledar  ZapiskiZapiski Tvoj profilTvoj profil Prijava za pregled zasebnih sporočilPrijava za pregled zasebnih sporočil PrijavaPrijava 

Uporaba širokopasovne lambda sonde.
Pojdi na stran 1, 2, 3  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo   Printer-friendly version    www.elektronik.si Seznam forumov -> Merilna tehnika in senzorji
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
int47
Član
Član



Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 1986
Aktiv.: 11.01
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Pon Okt 21, 2013 9:32 pm    Naslov sporočila:  Uporaba širokopasovne lambda sonde. Odgovori s citatom

Doma spackanemu peletnemu gorilniku bi rad dodal lambda sondo. Težava je v tem, da mi nekaterih podatkov ni uspelo najti.

Glede na različne vire na internetu, naj bi bilo pri kurjenju s peleti v dimnih plinih cca 2 - 7% kisika (lambda 1.2 - 1.6)*

*[edit]:
Podatek sem z možgani na OFF pobral iz članka na internetu.
Če je lambda = prisotna koncentracija kisika / potrebna koncentracija za popolno izgorevanje, je 3% presežnega kisika lambda 1,03 in lambda1,3 = 30% presežnega kisika.
[/edit]

Edina sonda brez črpalne celice, ki ima podan odziv v tem področju in mi je uspelo najti specifikacije, je LSM11 s precej zasoljeno ceno.
Izhodna napetost v področju, ki me zanima je le cca 10 - 30mV.

Ne Ebay-u sem precej ugodno dobil "Delphi 5 Wire Wide Range Wideband LAMBDA O2 Oxygen Sensor". Težava je v tem, da ne najdem podrobnejših specifikacij zanjo. Uspelo mi je najti tole. Nimam pa podatkov za nazivno upornost celic, ali vsaj nazivno napetost grelnega elementa.
Če prav razumem delovanje, brez tega ne morem vzdrževati (vsaj približno) pravilne temperature.

Kolikor sem gledal podatke za ostale lambda sonde, se nazivne napetosti grelca in upornosti celice preveč razlikujejo, da bi poskušal čisto na slepo.

Če bi črpalno celico krmil digitalno, tako da izhodna napetost napetostne celice niha okoli 0,45V, bi lahko ugotovil primerno temperaturo tako, da bi počasi dvigal napetost grelca (glede na izhodno napetost napetostne celice, bi obračal polariteto toka skozi črpalno celico). Odzivni čas senzorja naj bi bil cca 100ms. Temperatura celice vpliva na sposobnost črpanja. Napetostna celica začne delovati že pri nižji temperaturi. Torej, ko vezje zaniha s frekvenco nekaj Hz, je temperatura približno prava. V tej točki dodam še nekaj (5%?) moči, počakam da se razmere stabilizirajo in (posredno) izmerim upornost črpalne celice.

Bi to delovalo?
Lahko predvidevam, da je večina širokopasovnih sond kompatibilnih z LSU 4.2 (80 Omega) in LSU 4.9 (300 Omega)?
Obstaja lažji način?

Če prav razumem, je črpalna celica enaka, kot napetostna. Bi zaradi napetosti, ki jo generira črpalna celica, le to namesto napetostno preko predupora, bilo bolje krmilit s tokovnim generatorjem? Bi bilo dovolj, če vsak cikel pomerim napetost črpalne celice in to upoštevam v SW?

Edit:
Še kakšna ideja kako sondo kalibrirat. "Open air" metoda?
Karakteristika je še precej nelinearna v področju, ki me zanima.



DSCF5232 oznaka.JPG
 Opis:
 Velikost datoteke:  21.19 KB
 Pogledana:  0 krat

DSCF5232 oznaka.JPG




Nazadnje urejal/a int47 Sre Dec 18, 2013 8:50 pm; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
psevdonim
Član
Član



Pridružen-a: Čet 21 Sep 2006 21:42
Prispevkov: 3092
Aktiv.: 18.02
Kraj: slo

PrispevekObjavljeno: Tor Okt 22, 2013 7:26 am    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

nekateri uporabljajo Boscheve sonde za tovornjake, priklopljene na ojačevalnik/pretvornik:
(-50mV do +50mV) -> 4-20mA .
Kalibracijo, ali bolje rečeno, test lambda sond izvajam tako, da jo zaprem v posodo, v katero vpiham dušik (0%) in potem dušik izpiham z zrakom (21%). Vmes pač je, kar je.

_________________
___
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Profesor Einstein
Član
Član



Pridružen-a: Ned 24 Sep 2006 0:13
Prispevkov: 1354
Aktiv.: 7.89
Kraj: Rogaška Sl.

PrispevekObjavljeno: Tor Okt 22, 2013 8:16 am    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

Zdravo

Se ne spoznam na lambda sonde .... kako to sploh lahko deluje na daljše obdobje če se ti kaj hitro naberejo saje gor (kot pri avtomobilu če ne voziš z zadostnimi vrtljaji) ... je treba to redno čistiti ?

Hvala za odgovor.

Lp.

Darko

_________________
--
"Če bi volitve kaj pomagale, bi jih prepovedali." (Mark Twain)
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
psevdonim
Član
Član



Pridružen-a: Čet 21 Sep 2006 21:42
Prispevkov: 3092
Aktiv.: 18.02
Kraj: slo

PrispevekObjavljeno: Tor Okt 22, 2013 11:32 am    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

po mojih izkušnjah je dovolj, če jo 1-krat letno skrtačiš z žično krtačo (drotpiršno), a to je pri peči za daljinsko ogrevanje, ki deluje neprekinjeno 7-8 mesecev. Avtor naslovne teme pa verjetno sprašuje za hišno varianto.

Deluje pa, v grobem, takole: če pogledaš v peč in vidiš poleg goriva še gole rešetke, kaže blizu 21%, ker je v kurišču preveč kisika. Če pa so rešetke pokrite z gorivom, kaže manj.

_________________
___
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
int47
Član
Član



Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 1986
Aktiv.: 11.01
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sre Okt 23, 2013 9:45 pm    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

Ko sem hotel priključiti sondo in preveriti mojo teorijo, sem takoj naletel na težavo.
Ni mi uspelo ugotoviti pomena barv, ali razporeda priključkov na konektorju.
Konektor je še najbolj podoben motec pn 65042, vendar razpored priključkov in barve ne ustrezajo.

Merjenje napetostne celice z OHM metrom ni najboljša ideja. Recimo, da najdem grelec (mislim, da sta vijolična in bela). Kako ugotoviti kaj so ostale tri žice ?
Če prav razumem, bi pri širokopasovni sondi pri preizkusu s plinskim gorilnikom morala odreagirati črpalna celica, ker je v stiku z izpušnimi plini ?



lambda konektor 5233_a.PNG
 Opis:
 Velikost datoteke:  225.77 KB
 Pogledana:  0 krat

lambda  konektor 5233_a.PNG



lambda konektor 5242_a.PNG
 Opis:
 Velikost datoteke:  461.64 KB
 Pogledana:  0 krat

lambda  konektor 5242_a.PNG



lambda konektor 5243_a.PNG
 Opis:
 Velikost datoteke:  259.26 KB
 Pogledana:  0 krat

lambda  konektor 5243_a.PNG



pn 65042.PNG
 Opis:
 Velikost datoteke:  24.91 KB
 Pogledana:  2 krat

pn 65042.PNG


Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
int47
Član
Član



Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 1986
Aktiv.: 11.01
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sre Okt 23, 2013 11:21 pm    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

Vijolična in bela sta grelec. Upornost mrzlega grelca je okoli 3,2 Omega.

Ne vem, če lahko z OHM metrom poškodujem mrzlo napetostno celico. Za vsak slučaj raje nisem poskusil.

Glede na podatke Bosch-evih lambda sond je dovoljena obremenitev napetostne celice ozkopasovnie sonde cca 1uA, širokopasovne pa 10uA DC. Tudi če ima V-meter 9V baterijo in "pušča" nekaj toka v merilne priključke, je 10M Omega dovolj velika upornost, da ne bi smelo biti težav, razen če je sonda občutljiva na statiko.

V teoriji si z V-metrom pri iskanju grelca na mrzli sondi ne morem dosti pomagati. V praksi moj nepriključen digitalni V-meter z dovolj visoko notranjo upornostjo kaže od 10mV do 200mV napetosti. Ker je grelec praktično kratek stik in mrzli celici odprte sponke, sem lahko V-meter uporabil kot tester. V-meter je pokazal občutno spremembo le pri kombinaciji bela - vijolična.

Edit: 250uA -> 10uA DC
250uA velja za AC komponento (merjenje upornosti celice).
+ pripet malo bolj podroben PDF za LSU 4.2 in 4.9



bosch_lsu42_english 2001.pdf
 Opis:

Download
 Ime datoteke:  bosch_lsu42_english 2001.pdf
 Velikost datoteke:  277.63 KB
 Downloadano:  14 krat


bosch_lsu49 2005.pdf
 Opis:

Download
 Ime datoteke:  bosch_lsu49 2005.pdf
 Velikost datoteke:  379.83 KB
 Downloadano:  5 krat

Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
int47
Član
Član



Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 1986
Aktiv.: 11.01
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Čet Okt 24, 2013 10:52 pm    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

Še ena neznanka: V navodilih nekaterih kontrolerjev je omenjen "reference pump current". V dokumentaciji za LSU 4.9 je naveden tok 20uA.
PDF za LSU 4.2 tega parametra ne omenja, je pa podana max obremenitev napetostne celice 10uA.

Nikjer mi ni uspelo najti podatka, ali sta napetostna in črpalna celica res enaki in kakšno napako pridelam s premajhnim referenčnim črpalnim tokom. Glede na PDF za LSU 4.9 referenčni črpalni tok teče skozi napetostno in ne skozi črpalno celico, kot bi iz imena lahko sklepal.
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
int47
Član
Član



Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 1986
Aktiv.: 11.01
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sob Okt 26, 2013 8:34 pm    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

Bosch LSU 4.9 je novejša sonda in uporablja "reference curent", 4.2 uporablja "reference air" in nima referenčnega toka.
Težava "reference air" sonde naj bi bila odvisnost rezultata od % kisika v okolici.

Če oblika sonde kaj pomeni, je glede na drugo sliko v tem PDF-u, moja sonda novejša verzija z referenčnim tokom.

Grelec sonde sem priključil na cca 6V. Pri tej napetosti se v temi skozi luknjice vidi, da notranjost rahlo žari.
Za kratek čas je bila prisotna napetost med sivo in črno(-0,8V), ter rjavo in črno(-0,65V) žico, nato sta napetosti "padli" na +6mV do +8mV.

Segreta sonda odreagira, če dam konico v cev neprižganega plinskega gorilnika, ali v plamen takoj pri gorilniku. Test s plamenom sem izvajal precej na hitro, da ne bi pregrel sonde.

Rezultat je naslednji:
siva - črna -0,87V
rjava - črna -0,65V
siva - rjava za kratek čas je prisotna pozitivna napetost od 10 do cca 20mV, nato -0,24V.

Siva in rjava žica sta očitno priključka celic. Skupni priključek obeh celic (analog ground) je črna.

Ker brez referenčnega toka napetostno odreagirata obe celici, mislim, da bi morala prva odreagirati črpalna celica, ki je glede na razpoložljive informacije v stiku z izpušnimi plini.
Eden od uporabljenih V-metrov ima precej počasnejši odzivni čas, kot drugi, zato tega nisem mogel preveriti.

Še ena možnost je, da poskusim skozi eno celico spustiti referenčni tok.

Z drugo ozkopasovno 4 žično neznano sondo sem preveril možnost uporabe navadne ozkopasovne avtomobilske sonde namesto LSU11.
Pri konici v plamenu sem dobil cca 0,75V.
Napetost v zraku je bila med 35mV in 65mV.
Vsaj moj primerek ozkopasovne sonde se ne obnaša kot LSU11.
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
int47
Član
Član



Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 1986
Aktiv.: 11.01
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sre Okt 30, 2013 10:55 pm    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

5uA v katerokoli celico spremeni izhodni napetosti obeh celic za cca 8mV, neglede na ostale pogoje.

Sondo sem dal v cevko, priključil gretje na 5 - 6V in v cevko pihnil malo plina. Rezultat je v pripetih slikah.
Če je moja logika pravilna, je črpalna celica priključena na drugi kanal (zgoraj).



DSCF5255_rich to lean_c.PNG
 Opis:
 Velikost datoteke:  404.07 KB
 Pogledana:  1 krat

DSCF5255_rich to lean_c.PNG



DSCF5256_lean to rich_c.PNG
 Opis:
 Velikost datoteke:  405.48 KB
 Pogledana:  1 krat

DSCF5256_lean to rich_c.PNG


Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
int47
Član
Član



Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 1986
Aktiv.: 11.01
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Čet Okt 31, 2013 1:37 pm    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

Sonda je preživela. Sta samo dve težavi:
-Tako priključena sonda se ne odziva po pričakovanjih.
-Napetosti so negativne.
Ja, vem d'oh!
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Profesor Einstein
Član
Član



Pridružen-a: Ned 24 Sep 2006 0:13
Prispevkov: 1354
Aktiv.: 7.89
Kraj: Rogaška Sl.

PrispevekObjavljeno: Pet Nov 01, 2013 9:55 pm    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

Zdravo

Kaj pa da bi z nadtlakom okoliškega zraka v kurilnici, ki bi ga reguliral z ventilatorjem na steni objekta, dosegal optimalno izgorevanje ?

Kot loputa pri avtomobilu oz nadtlak -- merilnik kvalitete izgorevanja pa bi bila lambda sonda, ki bi definirala količino zraka . . .

Lp.

Darko

_________________
--
"Če bi volitve kaj pomagale, bi jih prepovedali." (Mark Twain)
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
int47
Član
Član



Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 1986
Aktiv.: 11.01
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sob Nov 02, 2013 9:07 am    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

V prejšnem prispevku sem hotel napisat, da sem verjetno napačno "ugotovil" funkcije 3 žic.

Loputa, servo motorček zanjo in ventilator so v gorilniku.
Lambda sonda je na cevi, ki povezuje peč z dimnikom, takoj pri peči.
Peč je dovolj zatesnjena, da ozkopasovna lambda sonda pokaže lambda pod 1.
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
int47
Član
Član



Pridružen-a: Pon 15 Dec 2003 0:10
Prispevkov: 1986
Aktiv.: 11.01
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Sre Dec 18, 2013 8:53 pm    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

Še malo teorije.

*edit popravljena napačna informacija v 1. prispevku.



Simple2-O2-Sensor.ppt
 Opis:

Download
 Ime datoteke:  Simple2-O2-Sensor.ppt
 Velikost datoteke:  1.17 MB
 Downloadano:  27 krat

Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
psevdonim
Član
Član



Pridružen-a: Čet 21 Sep 2006 21:42
Prispevkov: 3092
Aktiv.: 18.02
Kraj: slo

PrispevekObjavljeno: Ned Nov 23, 2014 7:18 pm    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

(november 2014)
ali kdo ve kako so v priloženem grafu izračunali delež kisika ? Od kod avtorju številke 3.31, 5.71, 7.54, 8.98 in 10.14% pri koncentraciji O2 ?

Idealno razmerje zrak:gorivo = 14,7 : 1
Lambda = (dejansko razmerje zrak-gorivo)/(idealno razmerje zrak-gorivo)

Nekaj so morali deliti s 14,7 da so dobili Lambda 1,2 . Ta nekaj bi za konkretni primer bil 17,64 .
Torej: mešanica 17,64:1 deljeno z mešanica 14,7:1 = 1,2 .
Do sem gre. Kako zdaj iz tega dobiš 3,31% kisika ?

Original je na naslovu http://www.bosch.com.au/car_parts/en/downloads/sensors_oxygenlsm11.pdf .



SLIKA3_75.jpg
 Opis:
 Velikost datoteke:  17.36 KB
 Pogledana:  9191 krat

SLIKA3_75.jpg



_________________
___
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
GJ
Član
Član



Pridružen-a: Čet 02 Nov 2006 15:51
Prispevkov: 946
Aktiv.: 5.56
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: Pon Nov 24, 2014 12:16 am    Naslov sporočila:   Odgovori s citatom

psevdonim je napisal/a:
(november 2014)
ali kdo ve kako so v priloženem grafu izračunali delež kisika ? Od kod avtorju številke 3.31, 5.71, 7.54, 8.98 in 10.14% pri koncentraciji O2 ?

Omenjena lambda sonda je tipa cirkonijeve elektrokemične gorivne celice, ki da napetost med merilnima sponkama v odvisnosti od vsebnosti kisika v mešanici plinov, ki potuje skozi sondo.
Zadeva ni izračunana temveč je to fizikalna lastnost izvedbe cirkonijeve elektrokemične gorivne celice.

psevdonim je napisal/a:
Idealno razmerje zrak:gorivo = 14,7 : 1

O kakšnem gorivu govoriš in o kakšnem razmerju? Masnem ali o normnih kubičnih metrih?

psevdonim je napisal/a:
Lambda = (dejansko razmerje zrak-gorivo)/(idealno razmerje zrak-gorivo)

Že že, ampak ti to računaš z lambda-sondo za nazaj iz kisika, ki ga izmeriš v emisijah dimnih plinov, pri čemer mora biti energent znan!

psevdonim je napisal/a:

Nekaj so morali deliti s 14,7 da so dobili Lambda 1,2 . Ta nekaj bi za konkretni primer bil 17,64 .
Torej: mešanica 17,64:1 deljeno z mešanica 14,7:1 = 1,2 .

Ahhh, ne razumeš osnov...
Če recimo pogledava izgorevanje propan/butana.
1)V jeklenki ne veš točno kakšna je mešanica plinov, niti ne bo vedno enaka!
2)Propan ima nižje vrelišče od butana, torej bo pozimi prej izparel iz jeklenke.
3)V zraku je delež kisika 20.9%.
4)En mol propana potrebuje 5 molov kisika oziroma O2, za popolno izgorevanje.
5)En mol butana potrebuje 6.5 molov kisika oziroma O2, za popolno izgorevanje.
6)Volumen plina se spreminja po splošni plinski enačbi in je odvisen od temperature, tlaka...
Sedaj pa bi ti nekaj izračunal v naprej?
Na grobo seveda gre! Ampak, da ti loviš dober izkoristek moraš uravnavati mešanico energenta in zraka, kaj in kako je to dovoljeno je točno določeno z EU standardi.

psevdonim je napisal/a:
Do sem gre. Kako zdaj iz tega dobiš 3,31% kisika ?

V odvisnosti s čim se igraš?
Če je to recimo atmosferski gorilnik na propan/butan ali pa zemeljski plin se ti pod vrednostjo 3% kisika v dimnih plinih lahko že začne pojavljati CO oziroma ogljikov monoksid, zgornja še dovoljena meja CO pa znaša po EU direktivi okoli 100 ppm, pač odvisno od vrste kurišča.

PS. Se mi zdi, da si se lotil stvari, ki je nisi povsem kos, saj nisi poiskal/raziskal ozadja tvojega izziva. Ti 'fali' malo fizike, kemije pa klikanja po Googlu!

LP Mr. Green GJ
Nazaj na vrh
Odsoten Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo   Printer-friendly version    www.elektronik.si Seznam forumov -> Merilna tehnika in senzorji Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Pojdi na stran 1, 2, 3  Naslednja
Stran 1 od 3

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
Ne, ne moreš pripeti datotek v tem forumu
Ne, ne moreš povleči datotek v tem forumu

Uptime: 6 dni


Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group