www.elektronik.si

[ro-bi]

Ali bi lahko za grelec uporabil tokovni generator , ki je namenjen za led diode?
Npr:
http://www.ebay.com/sch/i.html?_trksid=p2047675.m570.l1313.TR2.TRC1.A0.H0.X300ma+led+driver&_nkw=300ma+led+driver&_sacat=0&_from=R40
Za grelce je znano, akk tok rabijo, vendar je max. napetost omejena na 6,3V. Ali bi napetost lahko ušla čez?
Po podatkih je tok pri 6,3V 365mA, vendar cev lepo dela od 5V pa do 6,3V gretja, torej bi bilo 300mA dovolj.

[mucek]

Grelec je navadno ohmsko breme (zanemarimo, da ima hladen par trenutkov nižjo upornost - taisto kot kalsična žarnica), tako da ga brez problema napajaš tudi z fiksno napetostjo in ni potrebe po tokovni regulaciji.

Lp, g

[s55m]

Pravilno gretje elektronskih cevi je mala znanost. Podaljševanje življenske dobe je tudi izvedljivo. Po moje ni težav, če ga krmiliš tokovno.

[Branez]

Če bi naslov teme dal: "Tokovni generator za gretje elektronke", bi bilo razumljivo.

Priključi to tvojo elektronko na 6,3V izmenične napetosti, pa mirna Bosna! Eletronka je indirektno greta, tako da ne bo nič kaj brnelo, če te to skrbi. Brnelo bo kvečejmu zaradi kakšne druge stvari (če delaš NF ojačevalnik).

Ne kompliciraj po nepotrebnem.

[ro-bi]

Z AC gretjem se kar konkretno sliši v zvočnikih.
V preampu so signali majhni in vsaka malenkost se sliši na koncu.
Življenjsko dobo se podaljša z nižjo napetostjo, če seveda aplikacija to dopušča.
ECC88 z 5,5V gretja dela že 5 let, vsak dan po par ur.
Ponavadi to izvedem z 7805 in diodo na minus ali pa dam samo kondenzator, 10W upor prave vrednosti in spet kondenzator. Tako se znebim bruma. Bi bilo pa enostavneje samo tokovni generator priključit gor.
Zdaj bom sprobal še step down, ki dela na 150 KHz in bom videl, če bo kaj piskalo zaradi motenj.
Tokovni generator stane 3$, zato me zanima.

[VolkD]

[ro-bi]

Ne poznam teorije, kdaj se kje trgajo elektroni , ampak po 10 in več letih lotanja, ki je bilo skoraj povsem v tej smeri (z ECC88 in ekvivalenti) lahko samo napišem, da AC gretje ne pride v poštev, ker se sliši v zvočnikih.
Prav tako mi držijo dlje tiste z nižjo napetostjo gretja, najbolje okrog 5,5V (namesto 6,3).
Menda je za cevi v končnih stopnjah vseeno, ali je gretje AC ali DC, pri teh, ki jih omenjam pa to definitivno ne drži.

[VolkD]

Glede na to kar sem ti napisal, lahko takoj zaključiš, da ti lampe brnijo zato, ker imaš premajhno napajalno napetost kurjave !
In če bi si rad meril dolžino organa, te s svojim stažem nesem za več kot 3x.

[ro-bi]

Ti takoj napadaš.
Jaz sem v tem konkretnem primeru sprobal. In ne rabim zato znat nevemkakih smd čipov lotat in picov programirat, da bi ugotovil, da brni.
Čisto preprosto. Brni tudi pri 6,3V.
In nisem se hotel meriti niti s tabo niti s kom drugim, ker 90% članov tukaj gor ne sežem do kolen in mi tega ni problem priznat.

[VolkD]

[KlavdijC]

Če brni v tem primiru tudi pomaga da negativni pol anode dodaš žičko ali vodnik in zaspajkaš na eno od dveh napajalnih ušesc 6,3V
Po teoriji seveda je slabo za elektronko nižja kot višja napetost kurjave. Tudi obrazloženo zakaj. Kot so lepo opisali kolegi. No neke tolerance se v praksi dopustljive se razume.
Odvisno če je to to. Bi morali pa slišati "način" brnenja za pravi odgovor. Le mnenje sem podal.

[Branez]

Pri meni dela že več kot 40 let brez bruma na 6,3V ~ elektronka E88CC v predojačevalniku in to od jutra pa do večera.

Še trikrat prečitaj kar je napisal Darko! Tisti piskač (@ro-bi: step down, ki dela na 150 KHz), ki ga imaš namen uporabiti, zna narediti več sr.... kot napajanje na 50 Hz. Poglej samo z osciloskopom kaj se v njem dogaja. Edino kar je, je to da tega ne boš slišal.

Dalje pa:

[psevdonim]

[s55m]

Se ne b strinjal s teboj Darko, da je nižanje ff vedno škodljivo in nikoli koristno. Vsekakor je nižanje napetosti gretja elektronke kar tja v en dan izredno škodljivo za elektronko. Je pa nižanje s pomočjo ZP1 koristno in s pridom ga uporabljam tam, kjer je cena ene elektronke krepko nad tisto za ECC88.
Še en izmed principov predojačevalca z ali brez... klik.

[ro-bi]

Kaj je nižanje s pomočjo ZP1?