www.elektronik.si

[bbf]

Po (ne)sreči sem prišel do starega zobarskega točkovnega varilnega aparata. Ker se poraja nekaj nejasnosti, se obračam na vas s prošnjo o razlagi funkcij, zmogljivosti, ipd.
Prvo, aparat nima klešč ampak delaš vse s tremi rokami (če jih imaš) in z eno nogo. To bi mogoče kasneje spremenil v dvoročno in enonožno. Niti ni imel časovnika, ampak je bilo vse odvisno od noge, kako hitro je trznila.. Sedaj sem dodal preprost industrijski časovnik od 50ms do 5 sekund, žal brez faznega ujemanja. Stare tlilne varovalke to sicer še prenesejo.

Kot drugo, na njemu piše 8,8kW, tako da pri punktiranju na polni moči žarnica zraven dobro počepne. Napaja se iz 220. Zdijo se mi malo hudi taki podatki? 40A? Štarta pa mehkeje napram 500W toroidu za napajalnik.

Probal sem varit nerjavečo pločevino z mešanimi rezultati. Ne vem, koliko je zahtevana sila, ker ni navodil niti ne vem, kakšne nastavitve so za kakšne materiale.
Seveda je od vsega tega ter še časa dovajanja toka odvisen uspeh, poleg tega pa še mirne roke, stabilen naslon, držanje sape, mirne okolice, da ne govorim o vsebini političnih poročil iz radija zadaj.. Sej je šlo, punkti so kakor kdaj, na debelejši pločevini celo močnejši, lepši.


Aparat ima še izhod "Makaze za livenje": kaj naj bi to pomenilo? Navadno obločno varjenje?

Poraja se tudi dvom v samo izvedbo: trafo je ogromen (60x70mm sredinsko jedro), sekundar za točkovno varjenje pa je le 28 mm2. Imam občutek, da samograditeljem, ki predelajo 1kW trafo od mikrovalovke na 35mm2 sekundar lepše vari. En kup prehodov preko sumljivih kovin je, baker je spojen z vijaki, pri enem se je že nekaj žgalo.. Razmišljam, da vkolikor je trafo primeren, ga porabim za malo bolj priročen točkovni aparat.

Iz priložene sheme se vidi, kakšne so napetosti izhodov pri odprtih sponkah.
(žarnica ni prav narisana, gre preko treh ovojev)

Bi mi kdo znal podati kakšne smernice?

[bbf]

slike 2

[jnz]

Eno laično razmišljanje: kolikor se spomnim makaze pravijo škarjam, torej naj bi pomenilo: škarje za ulivanje; kaj pa to pomeni v praksi, se mi pa ne sanja.

Kolikor vidim iz slike, si varil tudi bakrene trakove; na varjeni spoj vpliva kar nekaj faktorjev, dva, ki sta zelo pomembna sta upornost spoja in tališče. Ker sta oba parametra recimo pri železu in bakru zelo različna, bi moral uporabljati tudi različen tok in/ali pa vsaj različen čas, ko tok teče.

LP
Janez

[hudamravljica]

[bbf]

Da, prevod mi da škarje za ulivanje: kakorkoli po različnih jezikih iščem, mi da navadne ali kirurške škarice - ne predstavljam si, kako bi na njih priklopil ampere.. Mogoče so kake specialne klešče za taljenje svinčenih zalivk ??

Seveda nisem punktiral bakra. To je nerjaveča pločevina, dve zelo tanki, tisti kvadrat je pa šipka od gumice avtomobilskih brisalcev.

Malo sem še meril tokove in napetosti:
Vse naslednje teste sem delal z 2x0,8mm nizkoogljično pločevino.
Izbrana srednja jakost in položaj 3, tako da je na odprtih sponkah nekje 4,4V.
Čase je bil nastavljen cca 1 sekunda, včasih tudi več, toliko da so inštrumenti zanesljivo pokazali meritev.

Padec 230V: pade na 210V, merjeno na transformatorju(imam prešvoh kable). to je cca 10%

Padec na nizki napetosti:
Na konicah pri punktirani pločevini dobim 1V.
Na navitju na transformatorju pade napetost na 2,0V !! to je za več kot 50% manj!!
Na kablih in spojih se torej izgubi 1V, kolikor sem tudi nameril.
Preko različnih nastavitev skoraj povsod dobim blizu 1V na konicah. Res so slabo narejeni kontakti..

Pomeril sem še tokove na sekundarju. Meril sem z enimi poceni ampermetrskimi kleščami z območjem do 1000A. pri najmanjši nastavitvi je tok do cca 400A, pri največji pa do 900A.

Največja skrb je navitje sekundarja. To se je med probavanji segrelo preko točke, ko ga še lahko držiš, ob tem da je bilo jedro hladno!
Izgleda, da je bilo to bolj za tanke žičke skupaj punktirat, ala zobni aparati ipd.

Vendar: ali ima ta trafo kak večji potencial, ob močnejšem novem sekundarnem navitju?

[bbf]

Malo nadaljevanja:
Trafo sem razdrl (še nikoli prej viden F tip jedra), odstranil oba sekundarja in sestavil nazaj. Pri tem sem pazil na čim manjše reže v jedru, pa tudi stisnjen je bolj kot originalno. Originalno ni videti, da bi kaj gledali na to, kakšne so reže: bolj ali manj je bilo vse skupaj, brez neke konstantne reže. Sedaj štarta podobno, mogoče malenkost bolj trdo.
Za probo sem navil 35mm2 žico, 3 ovoje, 3 volte. Direkten kratek stik ene 35mm2 žice preko teh treh ovojev: na ampermetru pokaže 1026A. Mogoče pa bo kaj iz njega..

Iz razpredelnice in grafa mirovnega toka je razviden njegov značaj, merjeno pri primarju 1 in 5. To pomeni, da gre jedro precej v zasičenje na primarju 5. kar pomeni ..??

[bbf]

Še dodatek k originalni konfiguraciji transformatorja, preden sem podrl sekundarje:
Pomeril sem padec napetosti na odprtih sponkah "makaze za livenje" med punktiranjem na punkt sponkah : Pri neobremenjenem trafotu je napetost 44V, obremenjen pade na 37V. To je cca 15% manj in ob upoštevanju padca 220V za 10% lahko sklepam, da je "magnetnih" izgub 5%. torej 50% padec na punkt sekundarju je dejansko zaradi poddimenzioniranega preseka.