www.elektronik.si

[S53DZ]

Tole je po mojem mnenju zelo zanimiv članek:
http://lea.hamradio.si/~s53mv/aam/aam.html

73 Bojan

[S53DZ]

No, tole je rezultat moje prve meritve antene s tem vrtiljakom po Matjaževem članku.
Poskus sem naredil kar na mizi v sobi na 2,36GHz.
Program je res domiselno napisan.

73 Bojan

[mosqito]

Stvar je videti res uporabna. Očitno si imel kak čuden odboij od stene v dnevni sobi. Zanimivo pri vsem pa je, da večni "low level" zagovornik, ki uporablja le assembler ali celo direkt v strojaku "programira" kar naenkrat hvali python, ki je izrazito "high level" narečje.

[S53DZ]

Odbojev pri tej moji prvi meritvi je bilo res obilo. Pravo meritev za dobre rezultate je treba narediti zunaj. Rezultat meritve me kljub temu zelo veseli. Predvsem izračun smernosti.

Res je, zgleda, da se avtorju dogaja glede programiranja. Ta aplikacija je bila očitno zaradi časovne nezahtevnosti primerna za tako mešanico: ARM zbirnik / python interpreter.

Za ta preizkus sem imel mali koračni motor s korakom 0,9 stopinje, zato sem malo spremenil FW za ARM-a, ki poganja PWM. Poleg tega sem uredil 4-bitni LCD data, da sem lahko uporabil staro Š-ARM ploščo, ki mi je ostajala na polici. Malo reciklaže.

73 Bojan

[mosqito]

Saj počasi bo....

Je pa fino, da je tako: low level merilna "glava" na mikrokontrolerju in potem preko serijske povezave na kakšno malino/banano/pasjo kost ali karkoli iz take familije. Od tam naprej pa je "avtocesta".

[S53DZ]

Hm,

mislim, da bi se moral nehati obremenjevati s tem, v katerem jeziku je aplikacija narejena. Pogledati je treba rezultat. Vedno je treba iskati optimum, to je res, ampak na koncu pa največkrat zmaga tisto okolje, ki ga načrtovalec pozna, ki mu je domače in predvsem to, da ga zna uporabljati. Ne pa samo zbirati knjižnice z neta in zlagati skupaj.

Moja trenutna inačica vrtiljaka za meritve anten je tule:
http://lea.hamradio.si/~s53dz/arhiv/x-razno/1-AAM/

Pri vrtiljaku sem naredil naslednje spremembe:

- program zsmerni.py prilagodil za uporabo s Python3,
- dodal kodo v v20.s za prekinitev PWM, kadar motor ni v uporabi,
- prilagodil napetost za napajanje motorja,
- izbral tako napajanje: +12V, sw za +5V za ARM
- izboljšal pritrditev roke na os (nasvet avtorja).

73 Bojan

[jozkoc]

Matjaž Vidmar je v svojem članku, Amaterska antenska merilnica, napisal:
- Sloviti veliki Teslov transformator je imel izredno slab sevalni izkoristek n=0,0001, kar pomeni, da je 99.99% prispele električne moči pretvoril v toploto in nesmiselne iskre.
- Z malo razumevanja se da narediti dosti bolj učinkovite antene kot Nikola Tesla
- Če nam meritev daje drugačno odvisnost od razdalje, to preprosto pomeni, da merimo preblizu. Žal Nikola Tesla tega ni vedel...

Napisane besede so me spodbudile da sem začel iskati in prebirati članke o Teslovem transformatorju, in po prebranem sem ugotovil da je razumevanje o Teslovem brezžičnem prenosu energije napačno oziroma obrnjeno na glavo, zato sem se odločil zadevo kolikor zmorem pojasniti.

Nikola Tesla je začel z raziskovanjem brezžičnega prenosa energije okoli leta 1890 ki je trajalo vse do 1907, takrat je že vedel za delo ki ga je opravil Heinrich Hertz v letih 1886 - 1888 o odkritju in potrditvi Maxwell-ove teorije o obstoju elektromagnetnih valov. Zvedel je na Pariški razstavi leta 1889 in ne dvomim da se ni takrat pozanimal o vseh podrobnostih med drugim tudi da je Hertz na svojem oddajniku uporabljal L/2 dipol anteno.

Toda zakaj Tesla na svojem oddajniku ni uporabil enake antene kot Hertz, ki je bila že preverjena da dobro deluje. Razlog je v tem ker njegov transformator v osnovi ni bil namenjen za oddajanje informacij in prenašanju sporočil na daljavo ampak je bil namenjen za prenos električne energije na daljavo, da bi do ljudi pripeljal električno razsvetljavo. Razmišljanje da bi do stanovalcev pripeljali elektriko po žicah se jim je zdelo predrago in za tiste čase nesmiselno. Tesla se je zavedal da so izgube pri brezžičnem prenosu električne energije velike, zato je, da bi se temu kolikor se le da izognil, razvil čisto svoj koncept ki ni temeljil na uporabi elektromagnetnih valov kot prenosnega medija, za katere je od začetka veljalo prepričanje da uporaba nima dolgega dometa, ampak je za prenos električne energije uporabljal zemljo in atmosfero ki naj bi bila po tedanjem prepričanju v višjih plasteh zelo dobro prevodna. Cel sistem naj bi deloval v resonanci tako da bi se neporabljena energija vračala nazaj v resonančni krog. Pri takšnem konceptu brezžičnega prenosa električne energije je pa elektromagnetno valovanje nezaželjen pojav saj v sistemu predstavlja izgube, zato je Tesla namerno skonstruiral anteno s slabim izkoristkom električne energije v elektromagnetno valovanje, zato da se je izognil izgubam. Njegova antena je imela potemtakem visokoomski kapacitivni karakter zato je na anteno pripeljal zelo visoko napetost preko tuljave da je oddajnik impedančno in resonančno prilagodil na takšno anteno. Z visoko napetostjo na anteni pa dosežeš manjše izgube preko atmosfere kot prenosnega medija (podobno kot danes žični visoko napetostni daljnovodi). Nesmiselne iskre so bile pri takšnem konceptu pač nezaželjen pojav ki se jim Tesla ni mogel izogniti.

Ali takšen način brezžičnega prenosa električne energije dobro deluje sedaj ne bi mogel reči, dejstvo je da ni bil nikoli v celoti preizkušen tako kot bi želel Nikola Tesla, z veliko moči in visokim stolpom na visokem hribu, lahko pa vsekakor rečem da je za današnje čase takšen način nesprejemljiv.

Končna ugotovitev je da Tesla ni bil slab konstruktor za antene, ampak je antene prilagodil svoji ideji in konceptu.

Še nekaj zanimivih člankov na to temo.
http://www.tfcbooks.com/articles/tws09.htm
http://www.tfcbooks.com/teslafaq/q&a_038.htm
http://www.teslaradio.com/pages/compare.htm
http://www.tfcbooks.com/tesla/1919-05-00.htm
https://en.wikipedia.org/wiki/Nikola_Tesla

[lucca brassi]

zanimivo , hvala