www.elektronik.si

[int47]

Zdaj bom pa jaz začel spraševati:

Kakšno napetost boš priključil na bazi obeh bipolarnih tranzistorjev ?
'0' = ?V
'1' = ?V

V kakšni vezavi je Q1 (napetostno ojačanje) in kolikšna je max. napetost, ki bo na emitorju Q1 ?
Kaj je Gate-Source Threshold Voltage ?
Kakšna je max. Vgs(th) napetost za IRF540 in pri kateri napetosti je podan Rds_on?
Kakšno vlogo ima Rgate ?
Kolikšne so tokovne zmogljivosti tranzistrjev v tabeli iz povezave, ki ti jo je podal MOND ?

Kaj vse je narobe s predlagano vezavo v tvojem primeru ?

[igo]

Hmmm...
Če bodo tisti impulzi na vhodu v vezje iz Arduinota, bo "0" okrog 0,1 V in "1" okrog 4,9 V.
To je dovolj, da bo "0" zaprla Q1 in odprla Q2 ter spravila G na 0,2 V in zaprla IRF540.
Ko bo na vhodu "1", pa bo Q2 zaprt in Q1 odprt. Napetost na G bo dosegla približno 5 V, nakar se bo Q1 zaprl. V bistvu se bo Q1 začel zapirati že pri od 4,3 V do 5 V na G, kar bo malce zgladilo "vogale" pravokotnega izhoda.


Tisti Rgate bo malce omejil tok polnjenja/praznjenja "kondenzatorja" G---ll---S in s tem še rahlo zmanjšal strmino odpiranja oz. zapiranja MOSFET-a. Ne vem, ali je za ta namen to potrebno/uporabno/(ne)zaželjeno, se pa bo že tako ne povsem polno odprt IRF posledično še za odtenek bolj grel.
IRF serija se začne odpirati malo pod 3 V in se najbolje počuti pri okrog 10 V na G.

V glavnem bi jaz uporabil IRL... serijo, ki se polno odpre že pri 5 V.

[jozkoc]

[bostjang]

Serđ, tvoja shema ima hudo pomankljivost. Preklapljaš z visoko frekvenco, torej se sinus dela s pomočjo stresane induktivnosti. Problem je inducirana napetost, ko se tranzistor zapre. Ker ni omejena, bo tranzistor prebijal. To bi pomenilo v najboljšem primeru velike izgube. V bistvu je shema ekvivalentna, kot bi naredil pretvornik navzdol (step-down) brez diode. Izkoristek ne bi presegal izkoristka linearnega regulatorja.

S to shemo bi bilo bolje narediti linearen razsmernik, za kakršnega je bila enkrat tudi shema v LR Elektronika.

Taki stikalni pretvorniki se delajo s polnim mostičem in transformatorjem z enim navitjem. Tako ni težav z indukcijo. Sinus dela samo ena veja, v drugi polperiodi se vloga zamenja.
Tak primer sta APC Smart UPS in SMA SunnyBoy 700 in 1100.
Za prvega se shema najde na spletu, za drugega ne.
Gladilni kondenzator nekaj uF je na izhodu, saj tako prispega k oblikovanju sinusa.

Ta UPS je zanimiv tudi zato, ker isti transformator z istim navitjem in tranzistorji uporablja tudi v obratni smeri za polnenje akumulatorja. Uporablja pa specialno integrirano vezje.

UPS ima tudi diskretno narejen gonilnik MOSFET. Seveda se jih krmili z 12V, 5V je premalo in s precej manjšim uporom v vratih.

[Serđ]

MOND hvala, tole na skici sem na hitro dodal, tako da ostajajo napake... Vsekakor bi se strinjal s komplementarnostjo tranzistorjev - moja napaka. Tudi bazni upor sem imel v načrtu, vendar ga nisem narisal, vzporednega pa sem označil, ker sem si ga razlagal kot "pull down" upor in s tem ko je na pinu logična "0" - "zazihrana" ničla.
NPN med driverjem in Arduinom bi bilo pametno dodati ja, saj zdaj na G od MOSFETA pride malo manj kot 5V, če se ne motim.

int47, ne vem zakaj se razburjaš, ko pa vezja še nismo pokomentirali do konca. Forum je namenjen zato, da si pomagamo. Tvoj podpis te lepo opiše...

igo, tudi sam sem si podobno razložil zadevo, na G od MOSFETA pride se mi zdi da, celo malo manj kot 5V. V tem primeru bi res moral uporabiti drugo serijo MOSFETOV kot si omenil. S te moke ne bo kruha.

jozkoc, strinjam se s tabo. Poleg varovalk pri akumulatorju bi bilo pametno dodati tudi varovalke na sekundarni strani za boljšo zaščito...

bostjang, hvala za odgovor. Vsekakor shema, ki sem jo zrisal ni dokončna, zato debatiramo, kako jo izboljšati. Zato sem razmišljal, da bi uporabil MOSFET driver, kot je ICL7667. Gledal sem tudi, da ne bi uporabil SPWM, ampak kar kvadraten signal v kombinaciji s H-bridgem.

Lp.

[jozkoc]

[Serđ]

jozkoc, v podpisu sem se bolj nagibal na zadnji stavek, v smislu da je nezavezujoč na prvega...

Lp.