www.elektronik.si

[smatjaz]

Včeraj sem se cel dan ukvarjal s kontaktorjem KNL43-11. Vključen je v MR/DA omari (mreža / Diesel agregat) v tandemu z enakim kontaktorjem (1. je za mrežo, 2. za agregat)

Dogaja se, da občasno kontaktor za mrežo zelo brenči. Zamenjana sta bila oba kontaktorja, kompleten tokokrog preverjen. Ko dam na tuljavico napajanje preko ločilnega transformatorja deluje v redu, ko je na mreži pa občasno brenči. To se dogaja naključno v intervalih. Sumim, da se nekaj dogaja z omrežjem. Napetost je sinusna, tok pa ima takrat, ko začne vse skupaj vibrirati popačeno obliko- priloga. Ko ne brenči, tiste motnje ni in je oblika bolj podobna sinusu.

Zamenjana sta bila oba kontaktorja, preverjeni pomožni kontakti, dodan RC člen na tuljavico (0.68uF/200E)

Ali ima kdo kakšno idejo, kje bi lahko bil problem, oz. kako to odpraviti?

[Energetik-m]

Brenči zato, ker oba dela jedra ne držita čisto skupaj, s tem se spreminja tudi induktivnost tuljave in zato je tisti zob v toku. Ena možnost je, da se to dogaja pri visoki zunanji temperaturi, ko se tudi pri daljšem delovanju navitje bolj segreje in je zaradi višje upornosti tok manjši, če je zraven še prenizka napetost, bi lahko bil to vzrok. Če ni nič od tega, pa nimam ideje.
Mogoče je rešitev etijev CES 45, ta kontaktor je pravzaprav identičen siemensovem starejšem modelu, ko še niso šparali z materialom.

[smatjaz]

Hvala za odgovor.
Ugotavljam, da je problem v tem, da je pri motnji zraven sinusnega signala prisotna tudi enosmerna napetost, ki premakne signal na eno stran, kar je najverjetneje vzrok za to dejanje. Glede na to, da je to zunanji vpliv, ki se zgodi preko omrežja, bo najbolje uporabiti ločilni transformator.

[kvarkel]

Če brenči, potem nekaj vibrira. Ker brenčanje ni stalno ampak občasno, so lahko vzrok temperaturne razlike. Jaz bi najprej pritegnil vse kontakte in če še to ne bi bilo v redu, bi kontaktorja med sabo zamenjal. Če bi potem brenčal isti kontaktor, potem je nekaj narobe z njim, če pa bi brenčal drugi, bi res bila napaka v omrežju (kar pa močno dvomim).

[Silvo]

Vzrok je lahko:
- Nekaj je zašlo med jedro tako, da se ne nalega točno. (kak košček plastike, ki se je nekje odlomil, kaka nečistoča od zunaj)
- okvara samega jedra (prekinjen kratostični ovoj na jedru)
- okvarjeno navitje

[bostjang]

[s53al]

[Energetik-m]

Zanimivo od kod bi bila enosmerna komponenta, je v bližini kdo sam naredil sončno elektrarno s kakšnim čunga lunga razsmernikom?

[smatjaz]

[Energetik-m]

Tole s kondenzatorjem je lahko nevarno. Če prideš skupaj z induktivnostjo kontaktorja blizu resonance na 50 Hz, ti ga bo prebilo.
Priklopi najprej na 12V izmenično in pomeri napetost na kondnzatorju, nato ročno pritisni kontaktor in pomeri še enkrat. Če bo napetost višja od 12V, potem si blizu resonance. Če ne bo pa lahko poskusiš z 230V.
Je pa električna vleka hudič posebne vrste. Med tračnico in nevtralno zemljo lahko izmeriš tudi 100V, ko lokomotiva potegne velik tok.

[bostjang]

Tako je, pri 10uF bi bil blizu resonance in bi lahko na tuljavi imel višjo napetost od nazivne. Pri večji kapacitivnosti bi bil dovolj tudi kondenzator za precej nižjo napetost. Lahko bi uporabil bipolarni elektrolitski kondenzator in varistor vzporedno za vsak slučaj.

[Silvo]

Nisem se nameraval več vključevati v debato... Ne vemo niti a si skušal kontaktor zamenjati, ga morda priklopiti na "čisto" napetost.
Ker pa sem ravno včeraj imel en tak primer sem zadevo fotografiral. Šlo je za ABB -jev kontaktor v kompenzaciji jalove energije. Podobnih defektov sem v svoji delovni praksi imel že več deset. Najpogosteje je kratksostični obroč odletel na starih klockner moeller -evih kontaktorjih. Pogosto tudi na siemensovih. (ok tega je bilo tudi največ po omarah) Najpogosteje smo menjali kontaktorje, tam kjer je bila velika frekvenca vklopov. Precej pogosto tudi v kompenzacijah. Vzrok za brnenje je v 95% prekinjen kratkostični ovoj ali slabo nasedanje jedra oz okvara navitja.

Sicer fotografije povedo več kot 100 besed...
(starost -obratovanje ca 7let)

[smatjaz]

Zamenjan je bil kontaktor, celo dva. Pri obeh je bil isti efekt. Je pa res, da je zadeva tako labava, jedro in kotvica imata cca 2 mm distance.

Glede na prvo sliko mislim, da je prisotnost enosmerne komponente vzrok tem težavam.
Ko je bil pred navitje vključen ločilni transformator 400/230, je zadeva delal (in še vedno dela) BP.
Problem je v tem, ker je potrebno sedaj celotno omarico prevezati na isti vir napajanja za ločilnim transformatorjem in je potrebno paziti, da bo vse zvezano pravilno.
Ker je kontaktor nov, je tudi kratkostični ovoj v redu. Ko so razmere v redu kontaktor "zagrabi" na polno.

[sebaveh]

Vprašanje je, zakaj se pojavlja enosmerna komponenta... Ali imate v vezju kaj polvalnih usmernikov? Ali pa so vsi polnovalni?

[Silvo]