www.elektronik.si

[Silvo]

Ljubljana - V četrtek bo potekel rok do katerega se mora Gospodarska zbornica Slovenije preoblikovati v organizacijo s prostovoljnim članstvom.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je takšna, kot jo poznamo danes, od leta 1990, ko bil sprejet zakon o GZS. Država je takrat za vse poslovne subjekte določila obvezno članstvo v zbornici, ki se je prvotno zavzemala za delovanje gospodarstva po tržnih zakonitostih in opozarjala na slabosti dogovorne ekonomije. Po 14 letih delovanja se z zakonom o gospodarskih zbornicah obvezno članstvo ukinja.

Zakon o gospodarskih zbornicah, ki je začel veljati 24. junija letos, določa, da mora GZS svoj statut in delovanje z novim zakonom uskladiti v petih mesecih po uveljavitvi zakona. Upravni odbor zbornice je predlog statuta, ki so ga v zbornici, kot so pojasnjevali, pripravili v skladu z interesi članstva, združenj in območnih zbornic, z določenimi dopolnili potrdil 7. novembra, skupščina zbornice pa bo o njem odločala v torek, dva dneva pred iztekom roka.

Pričakovati je, da bodo člani skupščine nov statut podprli. Hkrati naj bi glasovali tudi o novem predsedniku GZS, ki bo na mestu prvega moža nasledil Jožka Čuka. Vodenje zbornice bo predvidoma prevzel sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Samo Hribar Milič.

Kdo bo izstopil?

GZS bo po uskladitvi statuta z novim zakonom nadaljevala z delovanjem. Postala bo svoja pravna naslednica, člani zbornice pa se bodo lahko odločili za izstop iz zbornice. Zakon še določa, da bo pravna naslednica GZS ostala skrbnica sedanjega premoženja, za katerega bo skrbela do njegove fizične razdelitve, to je najpozneje dve leti po uveljavitvi zakona.

Novonastale zbornice - naj spomnimo, da so se prvi za tak korak odločili trgovci, ki so se v petek zbrali na ustanovni skupščini nove Trgovinske zbornice Slovenije - bodo imele pravico do uporabe infrastrukture GZS in delitve njene lastnine, vendar le, če se jim bo priznala reprezentativnost. GZS je medtem že objavila seznam deležev upravičenj posameznih članov glede na plačano članarino v zadnjih desetih letih, ki jo ti lahko prenesejo na drugo zbornico.

Ministrstvo vzpodbuja nastajanje novih zbornic

Na ministrstvu za gospodarstvo ocenjujejo, da bo novi zakon prispeval k spodbujanju učinkovitosti gospodarskih zbornic, učinkovitejšemu sodelovanju pri izražanju interesov in k razbremenitvi gospodarstva. Predvidoma bo nastalo več zbornic, panožnih in regijskih, ki bodo bližje članstvu in uspešneje zastopale interese svojih članov.

Vodstvo zbornice prostovoljnemu članstvu ni bilo naklonjeno, so pa priznavali nujnost reorganizacije zbornice. Ob prvih predlogih za preoblikovanje zbornice v organizacijo s prostovoljnim članstvom so poudarjali, da obveznega članstva ni določilo vodstvo zbornice, ampak zakonodajalec s sprejemom zakona o GZS leta 1990.

Več kot 150 letna tradicija

Zbornično združevanje gospodarstva na Slovenskem ima dolgo zgodovino, saj je bila prva zbornica na slovenskem ustanovljena že leta 1851 v Ljubljani. Zbornica, ki se je imenovala Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko, je imela ob ustanovitvi vsega skupaj 15 članov, od tega osem iz trgovine in sedem iz gostinstva.

Zbornica, ki je nastala po sprejemu zakona 1990, je imela konec leta 2005 vpisanih 66.559 članov. Med temi je 98,63 odstotka malih podjetij, 1,18 odstotka srednje velikih podjetij in 1,19 odstotka velikih podjetij. Združevala je pravne in fizične osebe po zakonu o gospodarskih družbah, javna podjetja in zadruge ter podružnice tujih gospodarskih subjektov, ki opravljajo pridobitno dejavnost, banke in druge finančne organizacije ter zavarovalnice, ki imajo sedež v Sloveniji.

Spodbujanje tržnega gospodarstva in informiranje

Ob ustanovitvi je bila zbornica namenjena spodbujanju tržnega gospodarstva, kmalu pa se je začela ukvarjati še z drugimi nalogami. Tako so leta 1991 ustanovili izobraževalni center, leta 1994 pa je GZS oblikovala poslovno informacijsko središče Infolink, kjer člani na enem mestu dobijo potrebne informacije o domačem in tujem poslovnem okolju.

Kmalu po ustanovitvi je zbornica postala aktivna tudi v mednarodnem okolju. Dve leti po ustanovitvi, leta 1992, je postala članica Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu ter pridružena članica Združenja evropskih zbornic Eurochambres, v katerega polnopravno članstvo je vstopila leta 2004. Potem ko so se začela slovenska podjetja vračati na trge nekdanje Jugoslavije, je GZS leta 1999 ustanovila predstavništva v Beogradu, Sarajevu in v Prištini.

Sindikati: Zaradi obveznega članstva je GZS neenakopraven partner

GZS je bila med podpisniki prvega socialnega sporazuma, ki so ga predstavniki zaposlenih, delodajalcev in vlade podpisali leta 1995. Istega leta je vodenje zbornice od Dagmarja Šusterja prevzel Jožko Čuk. Leto kasneje so podpisali drugi socialni sporazum in leta 2003 tretjega.

Preoblikovanje zbornice bo prineslo nov moment tudi v socialno dogovarjanje, sicer pa so sindikati, katerih članstvo je prostovoljno, vseskozi opozarjali, da so zaradi obveznega članstva zbornic in posledično večjih finančnih sredstev, neenakopraven partner v socialnem dialogu. Tudi to je bil eden od momentov, ki ga je pri pripravi nove zakonodaje zasledovalo ministrstvo za gospodarstvo.

Članstvo v ostalih zbornicah ostaja obvezno

Zakon o gospodarskih zbornicah sicer predvideva le spremembe članstva v GZS, medtem ko ostaja članstvo v ostalih zbornicah, med drugim v Obrtni zbornici Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, obvezno. Vlada zaenkrat namere za preoblikovanje drugih zbornic ni izrazila, nekateri pa že napovedujejo možnosti vlog na ustavno sodišča zaradi neenakosti pred zakonom.

(Vir Siol)

[Silvo]

Nasvet: Izstop iz GZS s pisno izjavo
Petra Šubic
finance@finance-on.net


Podjetjem, ki bi rada izstopila iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), za to ni treba izpolniti nobenega posebnega obrazca. Zadošča, da na sedež zbornice (GZS, Dimičeva 13, 1504 Ljubljana) pošljejo pisno izstopno izjavo. Brez pisne izjave izstop ni veljaven.

Do minule srede je izstopno izjavo poslalo 723 podjetij, ki pomenijo dober odstotek vseh članov, pravijo na GZS. Prvi so take izjave začeli pošiljati po 24. juniju, ko je začel veljati novi zakon o gospodarskih zbornicah in so postali znani tudi izstopni pogoji. Tem in vsem, ki bodo izstopno izjavo poslali do vključno petka, 24. novembra, bo s tem dnem prenehalo članstvo v gospodarski zbornici, ne prej. A za november bodo še morali plačati članarino. Drugi, ki bodo izstopno izjavo poslali po 24. novembru in do konca leta, bodo zadnjo članarino po starem plačali za december, članstvo pa jim bo prenehalo z dnem, ki bo na poštnem žigu izstopne izjave. Podjetja, ki bodo izstopila v devetih mesecih po uveljavitvi novega statuta 'nove' GZS, torej do konca septembra 2007, bodo zadnjo članarino plačala za mesec, v katerem bodo izstopila iz zbornice. Pozneje bo to drugače: podjetja bodo lahko iz nove GZS izstopila le na začetku vsakega koledarskega leta, kar bodo morala napovedati najmanj tri mesece prej v pisni izjavi. To začne veljati z letom 2008, kar pomeni, da bodo lahko podjetja iz GZS izstopila 1. januarja 2008 le, če bodo do 1. oktobra 2007 o tem poslala pisno izjavo. Člane, ki dva meseca ne bodo plačali članarine, bodo iz nove GZS kar izpisali.

(Vir Finance)