www.elektronik.si

[mucek]

LP!

Pri neki uC aplikaciji, ki se napaja preko stabiliziranega 12V 1A napajalnika, bi moral prigraditi "backup" napajanje, ki bi podatke v uC zadržalo za cca. eno uro (med tem mora mikrokontroler tudi delovati (šteti avtomobile), tako da razne goldcap variante (po preizkusu) odpadejo (uC + neosvetljen LCD + 2 kontrolni LED).

Razmišljal sem o prigraditvi 12V svinec-gel akumulatorja kapacitete 1,5Ah (ravno takšne imam na zalogi) in me zanima, če bo akumulator zdržal, če bo direktno priklopljen na 12V napajanje (brez kakršnekoli dodatne posebne elektronike, zgolj priklop akumulatorja na napajalno). Vem, da to za življensko dobo akumulatorja ni najbolje, a ena menjava na leto ni problematična (več pa že...).

LP, Grega

[Highlag]

Polnilni tok bi mu moral omejiti na vrednost, ki je v specifikaciji. Drugače pa to nebi bilo nič posebnega. Za takšen namen so ti gel akumulatorji tudi razviti. Poišči kakšen datasheet od fiamm -a. Imajo precej dobro razloženo kaj in kako.

[int47]

Float polnilna napetost 12V hermetičnih Pb akumulatorjev je cca 13,5 - 13,8V. Če boš akumulator polnil z 12V stabiliziranim napajalnikom, ne bo nikoli poln. Preveri, če ima tako polnjen akumulator dovolj kapacitete za tvoje potrebe.

Dobro bi bilo vedeti, kako se obnaša napajalnik, ko je nanj priključen prazen akumulator (preobremenitev). Če ti kakšna zaščita omeji izhodni tok na manjšo vrednost, kot je poraba naprave, napajalnik ni primeren.

Če pričakuješ daljše izpade napajanja, je po mojem mnenju nujno na nek način preprečiti pregloboko izpraznenje akumulatorja.

[mucek]

LP!
Daljših izpadov ne pričakujem, kapaciteta mi zadostuje par 100 mAh, sem vzel v račun to, da pri 12V akumulator še ni "poln". Me bolj zanima, če mu stalna priključitev škodi.

LP, Grega

p.s. Kot sem že napisal, gre za napajanje mikrokontrolerja z nekaj periferije, ki pa ob izpadih napetosti ne sme "ugasniti", saj se mu tako pobrišejo vrednosti iz SRAM pomnilnika, kar pa nočem (ne pišem spremenljivk v EEPROM + zadeva mora šteti vozila tudi ob izpadu elektrike, saj deugače izgubim pravilno stanje /gre za sistem kontrole zasedenosti parkirišča/)

[aly]

Do sedaj sem imel po rokah že kar precej Pb akumulatorjev - novih in rabljenih. In z nobenim nisem bil zadovoljen. Imajo kratko življensko dobo. Tisti, ki mi je stal doma na polici 2 meseca (prej napolnjen), je bil že zanič. Drugi pa je bil v telefonski centrali v firmi - in je enostavno eksplodiral.

Ob naslednjem podobnem projektu bom jaz zagotovo uporabil NiMH celice namesto Pb accu.

[sulc]

Kako, da v avtu 'živijo' 5 let ali več ?

[mucek]

NiMH in NiCd tehnologija se mi zdi za backup varianto neprimerna zaradi tokovnega načina polnjenja. Prej bi alternativo svinčevemu akumulatorju iskal v tehnologiji Li-Ion ali Ly-polymer.
Nič, glede akumulatorja sem se odločil, da ga bom pač priklopil, pa bomo videli kaj bo. Če ne drugega, problem kratkotrajnih izpadov bo že rešil.

LP, Grega

[danilo]

Pred leti, ko sem še razvijal centrale za javljanje požara smo zedevo reševali zelo preprosto. LM317 na vhodu (dodaj diodo od izhoda proti vhodu - glej karakteristike LM 317, pomembno pri izpadu 220 v) na 13.8 V. Tokovna omejitev je 1.5 A (LM 317), akumulator (VARTA) je bil brez vzdrževanja. To je bilo vse, seveda pa potem stabilizator za napajanje kontrolerja. Najbolj pomembno pa je, da si tekom razvoja pazil na porabo in sicer na vsak mA. Ta rešitev omogoča neprekinjeno napajanje in pri izpadu 220 V ni nobenega preklopa. Zadeva je preizkušena in je delovala OK. Me pa preseneča to, da v firmi nisem že več kot 20 let, nekatere centrale pa še vedno proizvajajo.

lp Danilo

[zrij]

Že leta se ukvarjam z vzdrževanjem in montažo telefonskih sistemov.
Tipično napajanje je -48V enosmerne napetosti. Rezervno akumulatorsko napajanje je izvedeno z baterijo štirih serijsko vezanih svinčevih 12V akumulatorjev, ki so paralelno vezani s centralo na napajalnik.
Nazivna napetost napajalnika je cca 54,5V.
Akumulatorji ne smejo biti starter izvedbe (avtomobilski).
Življenska doba (uporabnost) je cca 5-6 let. Daljšo uporabnost se doseže z občasnim namenskim izklopom mrežnega napajanja - po načelu: če so že tu, naj tudi delajo

lp
Zdravko

[Sokrat]

Bi lahko kdo o tistih, ki se na zadevo spoznate, opisal postopek polnjenja zaprtega svincenega akumulatorja (oz. popravil morebitne napake v mojem opisu spodaj) ? V planu sem imel izdelavo polnilnega modula, ki bi tudi vzdrzeval prikljucen akumulator.

Moje razumevanje na podlagi opisov z Interneta:
- zacetno polnjenje z omejenim tokom (po specifikaciji za initial crahe na akumulatorju)
- ko tok doseze zeljeno vrednost, se zacne zvisevati napetost (do max. specificirane napetosti za cyclic charge)
- ko pride napetost do zgornje meje za akumulator za cyclic charge in tok pade na zanemarljivo malo (C / 100 recimo), se napetost zniza na ustrezno za vzdrzevanje kapacitete (floating charge)

Je to pravilno ali ne ?

[frenki]

Tole je sicer stara zadeva, vendar lepo dela. Opisan je tudi princip.

Lp, Frenki

[reber]

Za polnjenje malih svinčevih akumulatorjev, ki se uporabljajo za backup napajanje raznih central, je najbolj enostavno, da vzamemo regulator 7815, na njegov izhod damo zaporedno vezani dve silicijevi diodi in to priključimo direktno na akumulator. Ta način je uporaben do vsaj 7,2Ah pa tudi nekajkrat več, odvisno od tega, koliko časa je na voljo za polnjenje in kolikokrat do izpada pride. Uporaba 7815 in 2 silicijevi diodi daje na akumulatorju nekje okoli 13,8V max, običajno nekje okoli 13,6V, ker je direktno iz akumulatorja vzeto napajanje za elektroniko. Pri izpadu ni preklopa le malce se zniža napetost na akumulatorju. Stand by napetost na akumulatorju je nekje okoli 13,6V do 13,7V ravno prava za svinčeve akumulatorje z želatino, torej hermetično zaprte akumulatorje, ki se običajno uporabljajo za take namene.
Taki akumulatorji so precej občutljivi na previsoko napetost. Za napetost okoli 14V ali še čez se uporabljajo kislinski akumulatorji, takim pa malce višja napetost ne škodi, imajo pa tudi daljšo življensko dobo.

[Sokrat]

Moj akumulator je ~6V, kar je ravno primerno za 5V elektroniko. Moj namen je bil uporabiti en MCU z A/D (s shunt uporom za merjenje toka) in dodatno D/A pretvorbo izhoda in en LM317 za regulacijo napetosti.

[danilo]

Kot sem že prej opisal, je max tok polnjenja omejen s tokovno zaščito IC LM 317 (1.5A). IC ima seveda še termično zaščito. Omenjeni akumulator VARTA ni starter, kar je pomembno za življensko dobo, druge zveze pa nima. Predlagano vezje zadošča pogojem polnitve accu, polnilna napetost je max 13.8 V in je stalna v primeru prisotnosti 220 V. To je vse in še enostavno je, ali ne. Pripominjam pa, da je zadeva preizkušena. Ni nobenih meritev polnitnega toka ali kaj drugega. Sicer pa je čar vsake rešitve problema v preprostosti in ne v kompliciranju. V kolikor želite uporabiti 6 V accu, potem preračunajte. Še enkrat pa pripominjam, da je pomembna zaščitna dioda iz izhoda LM 317 (enako tudi pri 87xx) na vhod. Zakaj, v primeru izpada 220 V (če jo ni) poglejte potenciale vhoda in izhoda. Pri tem upoštevajte, da imate na vhodu še dokaj velik elektrolitski kondenzator. Sicer pa je vse to navedeno v tehničnih karakteristikah IC.

lp Danilo

[Sokrat]

Prej nisem omenil podatka, da je maksimalni tok polnjenja za moj akumulator 0.36A, torej bi bilo 1.5A dalec prevec. Z merjenjem in omejevanjem ne bo tezav, ce le stvari delujejo tako, kot sem napisal zgoraj