|
www.elektronik.si Forum o elektrotehniki in računalništvu
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Domenius Član
Pridružen-a: Sre 30 Nov 2005 14:15 Prispevkov: 1188 Aktiv.: 5.35 Kraj: Medvode
|
Objavljeno: Čet Mar 22, 2007 3:09 pm Naslov sporočila: |
|
|
Jaz jih nebi imel za via-e, ampak za trough-hole elemente. Večinoma za elektrolite, letvice, kakšno DIL podnožje itd. No tudi kakšno večjo via-o bi naredil če bi bilo treba. Darko, kolikšen fi ima bakrena žica, ki jo zakuješ za via-o?
_________________ It's electric! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
igor_k Član
Pridružen-a: Pon 19 Jul 2004 11:44 Prispevkov: 992 Aktiv.: 4.47 Kraj: Rače
|
Objavljeno: Čet Mar 22, 2007 3:21 pm Naslov sporočila: |
|
|
Tudi jaz bi jih uporabil za elemente in ker običajno vrtam z 0,8 se mi zdi 1mm prevelika - to je namreč notranji premer, zunanji je 1,2mm. Kaj misliš?
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Domenius Član
Pridružen-a: Sre 30 Nov 2005 14:15 Prispevkov: 1188 Aktiv.: 5.35 Kraj: Medvode
|
Objavljeno: Čet Mar 22, 2007 3:34 pm Naslov sporočila: |
|
|
Aja točno, tisto je notranji premer. Potem bi me pa zanimale 0,8mm, ker jaz pa 70% vrtam z 1mm svedri - se na lomijo toliko . Kako se bova zdaj dogovorila? Raje prestavima dogovarjanje na ZS, da ne bova smetila.
_________________ It's electric! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
VolkD Član
Pridružen-a: Pet 24 Sep 2004 21:58 Prispevkov: 14228 Aktiv.: 64.07 Kraj: Divača (Kačiče)
|
Objavljeno: Čet Mar 22, 2007 7:48 pm Naslov sporočila: |
|
|
Zakujem žico, ki je 0,05mm tanjša od luknje. Torej vrtam z 0.65 svedrom in žico, ki jo uporabim je 0.6mm. Je pa problem pri tem delu dolžina žice. Če odrežeš prekratko imaš lahko hud problem. Če je predolga pa grdo izgleda.
V glavnem me sedaj zanima kemijsko metaliziranje lukenj.
_________________ Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cero Član
Pridružen-a: Čet 31 Jul 2003 17:37 Prispevkov: 1179 Aktiv.: 5.31 Kraj: vipava
|
Objavljeno: Čet Mar 22, 2007 8:27 pm Naslov sporočila: |
|
|
Darko kje pa dobiš take svedre ki so natančni na stotinko milimetra?
Jaz sem iskal že sveder 3,2mm pa so imeli samo 3 ali pa 3.5mm.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
VolkD Član
Pridružen-a: Pet 24 Sep 2004 21:58 Prispevkov: 14228 Aktiv.: 64.07 Kraj: Divača (Kačiče)
|
Objavljeno: Čet Mar 22, 2007 8:49 pm Naslov sporočila: |
|
|
Ufff.. teme se prepletajo. Poglej tule
_________________ Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
SimonS Član
Pridružen-a: Čet 01 Jul 2004 11:18 Prispevkov: 4581 Aktiv.: 20.63 Kraj: Kobarid
|
Objavljeno: Pet Mar 23, 2007 7:31 pm Naslov sporočila: |
|
|
Cero. Klasicni HSS svedri se dobijo po 0.1mm. Dobijo se tudi specialni za predvrtanje H7 lukenj xx.75mm.
No, samo 3.3 svedra pa ni tesko najti, saj je to standardni sveder za navoj M4
Darko pa govori o karbidnih (vidja) svederckih, ki so namenjeni prav za TIV (in podobne stvari)
_________________ Lep dan
Simon |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cero Član
Pridružen-a: Čet 31 Jul 2003 17:37 Prispevkov: 1179 Aktiv.: 5.31 Kraj: vipava
|
Objavljeno: Pet Mar 23, 2007 7:55 pm Naslov sporočila: |
|
|
ok hvala
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
trot Član
Pridružen-a: Čet 18 Jan 2007 20:25 Prispevkov: 1270 Aktiv.: 6.07 Kraj: glej fogl
|
Objavljeno: Pon Apr 02, 2007 9:43 am Naslov sporočila: |
|
|
Zanima me, če bi hotel zmetalizirat luknje, bi moral najprej zvrtati samo luknje, potem metalizirat, in šele potem zjedkat, ker v nasprotnem primeru, če bi jedkal že prej, ne bi imel stika na vseh luknjah?
Pri tej metalizaciji, se precej bakra najbrž nabere na sami plošči. Koliko se potem nanos odebeli?
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
piroman Član
Pridružen-a: Čet 23 Okt 2003 12:06 Prispevkov: 2707 Aktiv.: 12.19 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pon Apr 02, 2007 11:06 am Naslov sporočila: |
|
|
Metalizira se pred jedkanjem. Sicer bi to lahko naredil tudi po jedkanju vendar je težko priključit vse nete na napajalnik.
Koliko bakra izločiš?
Lahko si pomagaš takole (teoretični):
za izločanje enega mola enovalentne kovine moraš pretočit eno faradayevo konstanto naboja (96487 As/mol). Ker je baker dvovalenten (Cu2+), rabiš 2 x toliko naboja.
2 e-/mol x 96487 As/mol = 182974 As za 1 mol (63,5 g). Gostoto ima baker 8,96g/cm^3.
Zdaj imaš vse podatke kako debela plast ti zraste pri tvoji površini plošče
_________________ One shouldn’t work on semiconductors, that is a filthy mess; who knows if they really exist!
Wolfgang Pauli, 1931 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
VolkD Član
Pridružen-a: Pet 24 Sep 2004 21:58 Prispevkov: 14228 Aktiv.: 64.07 Kraj: Divača (Kačiče)
|
Objavljeno: Pon Apr 02, 2007 12:12 pm Naslov sporočila: |
|
|
piroman je napisal/a: |
Metalizira se pred jedkanjem. Sicer bi to lahko naredil tudi po jedkanju vendar je težko priključit vse nete na napajalnik. |
Oba postopka prinašata svoje težave.
Prvi - metalizacija pred jedkanjem - prinaša vprašanje kako tak sloj bakra zaščititi med jedkanjem. V luknjo sicer gre nekaj laka, a je rob sam lahko problematičen.
Pri drugem postopku je zelo težko zagotoviti, da se bo elektroliza odvijala pri vseh luknjah. Lahko sicer z žico povežemo vse površine med seboj, a je to zelo zelo zamudno delo, še posevej, če je tiskanina velika.
@piroman: Ali kislina grize kositer? Kako bi izgledal negativ nanos laka potem ko bi metalizacija že bila narejena in kemični nanos kositra?
_________________ Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
piroman Član
Pridružen-a: Čet 23 Okt 2003 12:06 Prispevkov: 2707 Aktiv.: 12.19 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pon Apr 02, 2007 1:08 pm Naslov sporočila: |
|
|
Koliko je kositer odporen na raztopine za jedkanje, ne vem. Sva pa s kolegom čez vikend premlevala enako idejo. Najbolje bi bilo to odpornost praktično preizkusit!
P501 je žal skoraj nemogoče lepo nanesti na zvrtano ploščico.
_________________ One shouldn’t work on semiconductors, that is a filthy mess; who knows if they really exist!
Wolfgang Pauli, 1931 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
VolkD Član
Pridružen-a: Pet 24 Sep 2004 21:58 Prispevkov: 14228 Aktiv.: 64.07 Kraj: Divača (Kačiče)
|
Objavljeno: Pon Apr 02, 2007 1:12 pm Naslov sporočila: |
|
|
Čez pol ure bom vedel. Ne vem samo če je kaka razlika med spajko nanešeno z spajkalom in kemičnim nanosom kositra ?
_________________ Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
piroman Član
Pridružen-a: Čet 23 Okt 2003 12:06 Prispevkov: 2707 Aktiv.: 12.19 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: Pon Apr 02, 2007 1:29 pm Naslov sporočila: |
|
|
Hmmm, meni se vse bolj zdi, da je metoda podobna temu:
"The tin-nickel alloy coat as the resistance coat is so stable against these common etching solutions that it scarcely suffers an increase or change in ..." iz ameriških patentov
Po moje se spajka ne obnaša enako kot kositer. Kolikor se spomnim na pamet, je v cinu razmerje Sn/Pb približno 60/40. Morda tudi 40/60.
V čem boš poskusil odpornost kositra?
_________________ One shouldn’t work on semiconductors, that is a filthy mess; who knows if they really exist!
Wolfgang Pauli, 1931 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
VolkD Član
Pridružen-a: Pet 24 Sep 2004 21:58 Prispevkov: 14228 Aktiv.: 64.07 Kraj: Divača (Kačiče)
|
Objavljeno: Pon Apr 02, 2007 2:15 pm Naslov sporočila: |
|
|
Sem že preizkusil. Ampak neuspešno.
Jedkal sem s solno kislino in peroksidom. Rezultati so pa vidni na sliki. Na robu sem malo pospajkal. Spajka je bp-free.
Opis: |
|
Velikost datoteke: |
1.34 MB |
Pogledana: |
20 krat |
|
Opis: |
|
Velikost datoteke: |
1.33 MB |
Pogledana: |
18 krat |
|
_________________ Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu Ne, ne moreš pripeti datotek v tem forumu Ne, ne moreš povleči datotek v tem forumu
|
Uptime: 48 dni
Powered by phpBB © 2001, 2005 phpBB Group
|