www.elektronik.si

[trobida]

Pri nas močno dežuje že on 12 ure dalje. Reka Dreta je ponekod že prestopila bregove. K sreči napovedujejo izboljšanje.

KLIK

[DrRogla]

Tu v Mariboru že cel dan dežuje (beri: lije!!!).

[Domenius]

Tukaj si lahko pogledate kje in koliko dežuje v skoraj realnem času - tisti čas napisan nad sliko je UTC, zato morate dodati dve uri. *KLIK*

[robert]

Jaz sem ravo pripeljal sina domov-s solo so bili v cerkljanskih hribih(Zakojca) in se je pred dvemi avtobusi otrok usul plaz kamenja in debel.Ko so zapeljali nazaj pa se zadaj drugi,pa tretji,... Seveda so domacini hitro zaceli odstranjevati plazino s traktorji,da sta avtobusa z 90 otroki zapeljala na varnejse.Z cerkljanske so morali po "obvozu" preko Idrije,Ajdovscine in Nove Gorice do Tolmina
Sedaj nad Tolminom divja druga fronta-predvsem mocno piha in treska

[trobida]

[robert]

Ja lahko so sedaj porocali,bilo je pa okoli pol enih
moj tast in sosed z traktorji-eden plug drugi kibla


Otroci so morali v tistemu nalivu hoditi od avtobusov do "bliznje" kmetije 1 kilometer-OK pac so se resevali na varno in suho.
Ampak ko so odprli cesto z kopacem in traktorji so avtobuse odpeljali v krizisce cca.3 km blizje civilizaciji.
Otroci so 3 KILOMETRE v dezju korakali v spremstvu policistov,ki so bili pes in za gasilskim avtom.
Visek vsega pa je,da je voznik avtobusa zahteval vedro vode,da premoceni otroci operejo copate,ce hocejo na avtobus.
Gospodu soferju je bilo tezko peljati 3 kilometre nazaj.
Edina skoda,da ni moj vir imel s seboj fotoaparata saj je imel pomembnejse delo.

[Sokrat]

Pac malo dezuje ... BFD. Na najbolj neumno zagrajenih parcelah je voda 1+ meter nad ravnino (polje, na katerem so gradili, je nekaj metrov nad vrhom struge, plus en meter nad tem, kar je ze precej visoko).

Odplavilo je nekaj dovolj bustasto parkiranih avtomobilov malo navzgor ob toku (Zelezniki) ... najbrz bo to babe izucilo, da fizika vedno deluje, cetudi je slabo vreme

[satelitko]

[igo]

Kanček sočutja, prosim. Marsikdo je ostal brez vsega.

Imam precej izkušenj s poplavami. 10.-11. 07. 1989 , 3.-4. 07. 1999 in 20.-21. 08. 2005 smo "plavali". Vsakič po cca 75cm vode v domači proizvodni hali. Ni smešno.
1999 ni padla niti kapljica dežja pri nas, ampak se je vse zgodilo par km višje ob potoku in prihrumelo do nas. 2005 je začel padati dež ob 23:30 in potok je imel minimalen vodostaj, ob 0:30 , ko dežja ni bilo več, je bil vodostaj potoka najvišji.

Ob hudi uri (100mm/h) je vseeno, kje ima kdo hišo. Lahko jo zalije, ali odnese plaz. Na današnjih prizadetih območjih so strmi hribi in ozke soteske, voda se v trenutku zlije dol. Kdor ni doživel hudourniške ujme, si sploh ne more predstavljati, kakšno moč ima. Voda je gosta od mulja in peska in opraska kožo z roke, če se jo "potipa" s kakšnega mosta. S seboj nosi hlode, drevje, bale sena, ... .

Poplave s stoječo ali počasno vodo so "varnejše", deroče pa so nepredvidljive. Nič jih ne ustavi, saj so zaloge prihajajoče vode prevelike.

Kdo je kriv...
V našem primeru Vodna Skupnost NM, ki je regulirala 12km potoka v kanal. Zgladila je brežine in posekala drevje ob strugi. Ko voda prestopi bregove, se dogajajo "vodne stene", ko voda prej pride naravnost čez travnik, kakor okrog po ovinku po strugi. V starih časih, ko je bilo na potoku veliko mlinov, žag in jezov, je voda rabila cel dan, da je val prišel dol. Danes lahko ista količina vode prihrumi po dolini v eni uri.
Za današnje razmere po Gorenjski in Primorski... Hja, če ima človek postavljeno v soteski hišo na prodnatih tleh, lahko pač ve, da je tisti prod do tam priplaval. Kdaj?
Obstajajo desetletne, stoletne in tisočletne vode. Se pa vzorec iz 10, 100, 1000 počasi pomika na 5, 50, 500 in tveganje se povečuje.

Problem pa so seveda novogradnje sredi stoletnih strug, ki bi jih morali porušiti, preden jih odplakne. Ljudi, ki zanje izdajajo gradbena dovoljenja, pa pozapreti.
Tistim, ki kot otroci niso živeli ob potoku (in neštetokrat zrli skozi okno v "veliko vodo"), bi jaz z zakonom prepovedal zasesti položaje, ki so kakor koli povezani s potoki in rekami. Sploh pa z umeščanjem objektov v prostor.

LP,
Igor

[VolkD]

Igo, res je !
Pravzaprav je še huje. Dva mlada človeka sta umrla pod plazom. Odplavljenih avtomobilov in butastih gradbenih dovoljenj torej ne bomo šteli.
Sožalje svojcem.

[vilko]

Na klimatske spremembe bi se morali pripraviti.

Smo v tretjem tisočletju in tehnologija in denar delata čudeže. Gradimo avtoceste po zraku in skozi hribe, nizozemci so že v prejšnjem stoletju gradili nasipe, potrebna je samo volja in denar. Res pa je, da ta vložek ne prinaša denarja nazaj v taki obliki, kot ga današnji gospodarstveniki, ki gledajo samo na balanco profita, razumejo.

Voda je in bo vse bolj dragocena. Zgraditi bi morali obsežna akumulacijska jezera, kamor bi speljali viške padavin, predno poplavijo ceste in hiše, in od tam bi voda počasi napajala podalnico. Ta jezera bi bila tudi vir vode za gašenje velikih požarov, kajti tudi Grčija ali Kornat sem nam lahko zgodi. In namesto, da kupujemo vojaška transportna letala za kaprice NATA, bi rajši kupili letala za gašenje velikih požarov.

[Sokrat]

[jur]

[igo]

[vilko]

1. Globalna sprememba klime nam da slutiti, da take katastrofe ne bodo več stoletne, vsakih sto let, ampak veliko bolj pogoste, in da bi veljalo razmisliti, kaj se da narediti. Pa s tem ne mislim, kaj bi moralo narediti človeštvo, (zmanjšati izpust toplogrednih plinov), ker človeštvo ne bo naredilo nič. Mislim, kaj lahko naredimo mi, Slovenci kot država, lokalno, za našo zaščito. Najlažje in najceneje je reči, nič se ne da narediti, narava je silna, pa še preveč bi koštalo. Morda bi pa koštalo manj kot nesebična pomoč NATU, in drugim pomoči potrebnim. Preusmerimo razmišljanje in denar v našo korist!

2. Znanost in tehnologija, če ima zadaj dobro voljo in denar, zna danes delati čudeže. Glede na raznolikost terena in predvideno količino padavin zna izračunati koliko vode je potrebno zajeti in kolikšno kinetično energijo bo ta voda imela, ko jo bomo poizkusili zajeti. Znamo zvrtati predore za avtocestne vlačilce tujih prevoznikov, ki nam z osnimi pritiski uničujejo in napolnijo ceste, da jih je treba kar naprej krpati, pa ne bi znali narediti poti vodi. Mislim, da je to podcenjevanje znanja gradbincev.
Seveda pa vsaka taka rešitev potrebuje prostor, in tu nastane parcialni problem lastnikov zemljišč, ki ga pri nas tako težko rešujemo. No, pa je še seveda pomanjkanje politične volje, kajti tudi državo vodijo kot podjetje, ki naj ima čim manjše stroške in čim večji profit. In to ni prav.

Najlažje je reči, ne da se, ne splača se, saj se meni to ne bo zgodilo.