www.elektronik.si

[reber]

Nameravam narediti en članek, ki bo v bistvu projekt in to je DC/DC pretvornik iz 12V na poljubno enosmerno napetost do nekje +/- 50V oziroma po potrebi in željah, ker bi bila zadeva univerzalna.
Vezje pretvornika sicer že deluje, transformator je feritni toroid premera nekje 40-56 mm, testirano na toroidu premera 42mm, zatakne pa se pri diodah na sekundarnem delu. Primar je rešen z močnimi fet tranzistorji in primernim krmilnim vezjem. Za sekundar so običajno uporabljene dvojne diode v TO220 ohišju s skupno katodo in skupno anodo, vsaka po ena, tako da so 4 diode v dveh ohišjih. V računalniških napajalnikih so uporabljene dvojne schottky diode 15-25A in napetost 40V ki je za tistih 5 in 12V dovolj. V primeru da je izhodna napetost +/- 30V ali pa 35V pa morajo biti diode 100V ali še več, ker 60V po vsej verjetnosti ne bodo zdržale.
V servisu sem imel že cel kup avtomobilskih ojačevalnikov pa se nikoli nisem toliko potrudil da bi raziskal te diode in njihove oznake. Seveda je pogoj za uporabljene diode ta, da so dobavljive pri nas. Diode naj bodo vsaj 10 ali 15A
Iskanje na internetu je sicer obrodilo veliko sadov, le zadetki se slabo ujemajo z dobavljivostjo v naših trgovinah. Npr MUR1620CT bi bila v redu, če bi dobil še MUR1620AT
Ima mogoče kdo kakšen predlog, ali naj bodo to fast recovery diode ali high voltage schottky diode, ali ultrafast diode. Vse te bi sicer odgovarjale pri frekvenci 45kHz pri kateri bo vse skupaj gnano.
Ves material že imam (za vsaj 50 pretvornikov) razen diod. Imam samo ene enojne diode fast recovery v TO220 ohišju, katere pa bi moral uporabiti 4 kose, zato bi raje dve dvojni.
Pretvornik oziroma napajalnik bi bil namenjen predvsem za napajanje končnih stopenj bil pa bi popolnoma samostojen.

[PPG78]

Malo poglej diode tip BYV in BYW, nekatere od njih so dvojne, vse pa so hitre.

LP, Peter

[reber]

BYW77 bi bila v redu, še posebej če bi dobil izolirano verzijo, je pa to 25A 100V dioda http://www.st.com/stonline/books/pdf/docs/2966.pdf
V tem primeru bi rabil 4 kose za en pretvornik.
V IC so imeli ceno pod 100sit, vendar jih trenutno nimajo na zalogi in jih menda ne nameravajo naročiti če jih nekdo ne bo naročil čudni tipi

Še najbolj primerna bi bila takale verzija http://www.mospec.com.tw/pdf/ultrafast/U20C05-U20C20.pdf in še najraje bi vzel "D" verzijo, kjer sta dve diodi spojeni ena za drugo in ne s skupno katodo ali anodo, ker potem ne rabim dveh različnih diod za gretz ampak samo dve enaki.
http://www.mospec.com.tw/diode/ultra.htm

[urosst]

sam uporabljam pri avtoojačevalcih BYV32/200 x 4
do 70 V ni problema
za svičer so ti pa uporabni IRFZ44N x 6
s to kombinacijo dosežem brez problema moč 700W

[reber]

http://www.vishay.com/docs/88558/byv32.pdf cena v HTE nekaj čez 200sit

Glede na to, da dvojne diode s skupno anodo skoraj verjetno ne bom dobil, ostane edina alternativa, uporaba 4 diod, lahko enojne ali pa dvojne, slednje vezane tako kot da je to ena dioda.
Uporaba tranzistorjev je bolj preprosta, saj je več tipov, ki ustrezajo, so dovolj močni in cenovno ugodni, npr IRF540, IRFZ44, IRFZ48, RFP50N06, ... 50V tranzistorji naj bi bili v redu, če je napajalni del dobro filtriran z dušilko in kondenzatorji, če pa ne, je pa 50V premalo in je bolje vzeti 60V ali celo 100V tranzistorje. Diode naj bi bile vsaj za 3x sekundarno napetost, zaradi napetostnih konic.

[urosst]

kar se tiče napetostnih konic pa je veliko odvisno od transformatoja.
dobro navit ima maximalno 10% prenihaja.

[reber]

Drži, da so napetostne konice tudi odvisne od kvalitete samega transformatorja.
Projekt, ki ga imam v načrtu pa bo namenjen javnosti kot free projekt in bodo tukaj v igri raznorazni tako in drugače naviti transformatorji, tako da bi zadevo rad naredil z dovolj veliko rezervo.
Je pa znano, da neobremenjeni switcherji radi dajo od sebe napetostne konice in imajo več prenihaja, kot pa potem ko so obremenjeni.
Nameravam delati s feritnim toroidom pri frekvenci nekje okrog 45kHz

Ali lahko dodaš svoje izkušnje?

[urosst]

zdej nevem kateri material uporavljaš sam ponavadi G15 ali G45 oziroma enako
konkurečno oznako.
za tvoj primer na primarju 2x4 ali 5ovojev navitih vse v enako smer.sekundar
pa obvezno navit v drugo smer.

zelo pazljiv je porebno biti pri izbiri gate upora ,ki je močno odvisen
od uporabljenih tranzistorjev.
sam najraje uporabljam kotrolnik SG3525 brez povratne vezave,na ta način
veliko bolje izkoristim jedra.

[reber]

Uporabljam točno taka jedra, od premera 40mm do nekje 65mm, slednje je že kar močno. Navijal sem s po 4 ovoji na primarju, ker pa je treba vse ovoje razporediti po celem obsegu toroida, sem raje navijel po 5 ovojev, ker jih je lažje razporediti kot samo 4 ovoje.
Tranzistorje pa je potrebno krmiliti čim bolj direktno, da je preklop hiter, s čim manjšim uporom na G, zaradi kapacitivnosti G.
Smer navijanja sekundarja pa sedaj ne vem več kako sem navijal, ker je že kar nekaj časa, odkar sem nazadnje navijal.

[urosst]

na 65mm jedru sem dosegel brez problema 700w.

gate upor moraš obvezno imeti če imaš vezanih več vporedno tranzistorjev in hkrati
na tiskanini narejene male upore(naprimer vez dolga 10mm in debela 5 mm)
to se močno pozna pri maksimalni obremenitvi