www.elektronik.si

[Mr.Nice]

Tukaj pa še pripenjam sliko, ki je bila slikana zvečer ob 22.15 tam nekje, ko je zabliskalo sem posnel tole sliko in se lepo vidijo beli oblaki s točo, ki so na poti nad štajersko,prihajali so iz koroške strani.

lp

[Branez]

Čitaj!

[Mr.Nice]

Jah samo v mb, kaj pa drugje?

[tiger]

Hi

V Yu je bila protitočna obramba, kar dobro urejena. No včasih je kakšna raketa zažgala kakšno hišo, kozolec, vendar je bila škoda zanemarljiva v primerjavi z celimi upostošenimi naselji - polji. Tudi civilna zaščita je delovala bolje kot danes. Če bo teh vremenskih neprilik skoz več, potem bo treba delati stanovanja pod zemljo, kako bomo pa pridelovali poljščine pod zemljo, pa še ne vem
Segrevanje ozračja se nam pa maščuje z povečanim izhlapevanjem vode in potem jo tudi več dol pade, tako na brzino.

LP

[ElGrigon]

Sinoči je bilo res nepredstavljivo neurje. Bliskalo je nenormalno med oblaki, ki so bili zelo nizko. Sem mislil posneti bliskanje pa me je bila kar groza veni stati, saj imam v neposredni okolici kar nekaj drogov s strelovodom in tudi na hiši je. Čeprav me ni strah grmenja in strel, pa me je včeraj bilo
Toča je pri nas padala dva krat in sicer sprva samo toča (20s) nato pa močan naliv. Sreča, da je bila toča majhna (kot koščice češenj) in ni povzročila kaj škode niti na vrtu ne, kjer je odkrita solata.
Kolikor sem gledal radarske slike, je bilo najhuje res na podravskem območju in vse skupaj je prešlo celotno štajersko. Hudo je bilo videti tudi v Avstriji.

Mislim, da se v naslednjih dnevih približuje še en takšen val iz Atlantskega oceana proti nam. Ta, ki je pustošil sinoči je preko Španije, Francije oslabel in sem že mislil, da so se vremenarji zmotili, ampak se je spet okrepil v Italiji.

[RGorazd]

Gkrusi, a je tisto na sliki 4, ki si jo pripel to kar domnevam? Toča priletela v zemljo mimo rože in od znotraj razprla lonec?

Tukaj v Velenju smo jo odnesli zgolj z dežjem in bliskanjem. Je pa že prav grozljivo letos. Vsakič ko je napovedan dež, se dogajajo podobne stvari.

LP G

[DrRogla]

V Hrastniku se je tudi samo bliskalo ob dežju. Nekat strel je udarilo blizu naše soseske, nekaj sosedov ima probleme z elektroniko. Ne dela internet (crknila mrežna...), crknili televizija, DVD predvajalnik, telefon...

[damo]

Meni je pometalo slemenjake dol s hiše in garaže... cca 50 razbitih slemenjakov in ene 150 razbitih strešnih ciglov. Kaj večjega na srečo ni bilo.

[gkrusi]

[S51KM]

[jur]

V Yu je bila obramba pred točo precej čuden projekt. Ker je bilo v njen razvoj vloženo ogromno denarja (komunikacije, raketne rampe, skladišča, radarski sistem,...), se je kljub dokazani brezuspešnosti projekt nadaljeval, ker se ni smelo priznati, koliko denarja je šlo v nič. Z denarjem se je podpiralo med drugim tudi črnogorsko industrijo, ki je proizvajala precej ničvredne in ljudem nevarne rakete proti toči. Poleg tega so bila v zraku tudi letala (v glavnem potniška). Zaradi njih se ni smelo streljati. Da ne omenjam kmetov, ki so streljali rakete nad lastne njive. Obramba z letali: letalci se nad njo navdušujejo, ker dobijo plačano sicer zelo drago letenje. Ko se na radarju opazi nevaren potencialen točonosen oblak: preden letalo vzleti in pride tja kjer je aktualno, je zadeve že konec.
Če se je branilo ali če se ni, je toča padala ali pa ne: Na oko med obrambo in padanjem toče ni bilo videti neke razumne povezave. Razlog: oblaki so tako neznansko veliki, da v realnem času na pravo mesto ne moreš dostaviti dovolj velike količine reagenta (srebrov jodid). Poleg tega se precej reagenta zmoči in za kondenzacijo jeder ni uporaben. Ko je šlo v zrak več kot tisoč protitočnih raket, je kljub temu vse stolklo. Ko je pred hudo nevihto crknil radar in se ni branilo, kljub temu ni bilo toče. Nič naredili, pa je pomagalo...

Obramba pred točo je primerliva z rust evaderjem. Če ga nekdo kupi in mu avto ne zarjavi, gre zasluga evaderju, ne pa dobremu lakiranju.

Po približno letu dela pri obrambi pred točo sem šel v drugo službo, kmalu za tem pa so obrambo ukinili.

Jur

[Vladek]

Yur, kaj pa Avstrijci, le ti bi naj še vedno "streljali".

Hm ljudski glas pa pravi, da preženejo oblake iz Avstrije nad Apaško kotlino, ki je zaradi Avstrijcev mnogo bolj na udaru.

[MarkoM]

[jur]

Ljudski glas je pač samo glas. Baba čula - baba rekla.

Nevihte se žal ne da pregnati iz enega konca na drugega. Princip preganjanja toče je tak: Ko se topel zrak dvigne v višino, se ohladi. Temu se reče fizikalno adiabatska ekspanzija (na enak način se ohladi plin, na primer CO2, ko ga spustiš iz jeklenke). Ko se topel zrak ohlajuje, se vodna para (vlaga) iz zraka začne kondenzirati. Ker je ohlajeni zrak močno ohlajen, oziroma podhlajen, se vlaga ne kondenzira v vodne kapljice, ampak v led. Kondenzacija sama tudi ne gre iz nule, ampak so za to potrebna kondenzacijska jedra. Na primer delec prahu, ali karkoli podobnega. Ko se prvi delec vodne pare primrzne na kondenzacijsko jedro, temu sledi drugi, tretji in nabere se kepa ledu. Ker je visoko v zraku malo kondenzacijskih jeder, se zato naredi malo zrn toče, ki so temu ustrezno toliko večja. Bistvo obrambe pred točo pa je, da v del oblaka, kjer se dogaja kondenzacija podhlajene vodne pare dodaš večjo količino umetnih kondenzacijskih jeder. Na ta način se naredi večja količina manjših točnih zrn. Ker so manjša, se stalijo še preden padejo na tla. Za kondenzacijska jedra ni dovolj dobra vsaka snov. Ena od redkih primernih je srebrov jodid. Zaradi oblike, velikosti kristalov in afinitete do vode. Srebrov jodid je potrebno dostaviti na točno določeno mesto v oblaku, poleg tega ga voda ne sme zmočiti, ker z mokrim jodidom pač ni efekta.

Poizkusi v tujini so že pred leti pokazali, da je efekt obrambe zanemarljiv. Rakete so dovoljj hitre in imajo dober domet. Problem pa je v tem, da se ob izgorevanju motorja veliko jodida pokvari, to kar pa se ustrezno raztrese, je volumensko neučinkovito. Snov je razpršena samo tam, kjer je letela raketa, na premeru nekaj metrov. V primerjavi z kubičnimi kilometri oblaka je raketa ali tisoč raket nič. Letala: Kondenzacija vode v led se precejkrat nahaja tako visoko, da naši letalci ne morejo priti do tja. Dogajanja ob začetku toče so tudi tako hitra, da ne morejo priti pravočasno do pravega dela oblaka.

Skratka, toče se ne da premakniti iz Avstrije. Če večkrat nastane toča na naši strani, so bolj verjetno krivi hribi med Avstrijo in med nami. Ko pride veter iz Avstrije, se nad alpami dvigne, ohladi (adiabatsko) in sh*it je tu.

Rakete so narejene iz steklenih vlaken. Če odpove mehanizem samouničenja v zraku (25 gramov TNT), prileti z nadzvočno hitrostjo ob tla (v hišo, avto,...), kjer potem raznese preostali TNT.

Mogoče se sliši čudno, ampak vročina je tista, ki pospešuje nastanek toče.

Jur

[mujo]

Slike posledice toče, ki je bila v petek.
Streha je v celoti uničena.

Edit: Posnetki so iz Markovec na Goričkem (par km od najbolj SV točke Slovenije)