www.elektronik.si

[Andrej64]

Pozdravljeni,

sestavljam avdio ojačevalnik, katerega bi rad napajal s stabilizirano napetostjo. Od nekoga sem dobil spodnjo shemo, sicer samo za pozitivno linijo napajanja, sedaj pa me zanima, če mi kdo zna slučajno povedati, če je negativna veja pravilno "zrcaljena". Slednjo sem narisal sam, ker sem dobil samo pozitivni del napajanja.

Poleg tega me na zanima, če je vezje na splošno v redu ali ima mogoče kdo kakšen boljši predlog ali izboljšavo. Naj še dodam, da se bo stabilizacijsko vezje priklopilo na transformator z izhodom 2x40V, stabilizirano pa naj bi bilo na okoli 2x52V (zato tudi 51V zenner diode).

[dkone]

[dkone]

mislil sem na to zadevo:(prekopirano iz pdf-ja za dmos)

[Andrej64]

Ja, nekako sem pričakoval ta odgovor . Tak napajalnik imam trenutno izdelan in deluje, vendar je problem nekje drugje.

Z ojačevalcem sem pred nekaj časa že imel probleme in sicer z brnenjem, zadeva pa je na splošno delovala. Motilo me je torej samo brnenje. Po raznih nasvetih sem prišel do tega, da so mase nekoliko čudno postavljene (nisem popolnoma upošteval pravila zvezdne masne točke), in problem je bil delno v tem. No, med tem časom mi je nekdo, ki se s tem bolj "masovno" ukvarja dejal, da v večini primerih uporabi kar stabilizirano napajanje in se s tem reši raznih problemov, povezanih z "motnjami" iz omrežne napetosti. Takrat sem dobil tudi tole shemo. Za tem sem dokončal pravilno ozemljitev, tako da je sedaj brnenja veliko manj, ampak meni še vedno nekako moteče. Zato sem se odločil da poskusim še en način odpravljanja tega nadležnega brnenja, zato sem torej v izdelavi stabiliziranega napajanika.....razen, če obstaja mogoče kakšna boljša rešitev za izničitev brnenja.

[Andrej64]

Še izgled mojega sinusa na izhodu ojačevalca, ko nanj ni priklopljeno nič. No, vsaj tako je izgledalo preden sem na novo napeljal mase. Kljub temu, da sem pri tem še bolj zelen, mi je tale oblika zelo čudne oblike v primerjavi z navadnim sinusom. Nekako se mi zdi da tega nebi smelo bit.

[s56al]

BD139 je NPN in BD140 PNP tranzistor. Ravno nasprotno, kot si narisal na shemi v svojem prvem sporočilu. Enako velja za BD245/250. Da ne bo pomote, simbole in vezalni načrt si narisal pravilno, zamenjal pa si oznake tranzistorjev na načrtu.

Namesto para dveh tranzistorjev lahko uporabiš en sam darlington, npr. TIP141 ali TIP142 (80V oz. 100V) za NPN ter TIP 146 oz. TIP 147 za PNP.

Na tvoji originalni shemi je med B in E tranzistorja pametno vezati upor in sicer recimo 4k7 pri vzbujevalnem in 470 Ohm pri močnostnem tranzistorju. Pri TIP142/147 darlingtonih so ti upori že integrirani v tranzistorju samem.

Podatke o omenjenih tranzistorjih lahko poiščeš na:

http://www.alldatasheet.com

LP, Sandi

[Andrej64]

Najlepša hvala za odgovor in nasvet.
Oznake na tranzistorjih sem pa res zamenjal ja, tudi oznaka tranzistorja BD245 je zamešana, mislil sem BD249. Ampak mislim, da se bom potem raje za uporabo darlington tranzistorjev, da bo čim manj kompliciranja.

In pa še eno vprašanje. Ali so omenjeni tranzistorji (BD250, BD249 oz. TIP141, TIP146) sploh zadosti močni za poganjanje 500W napajalnika (dobrih 2x3A, pri približno 2x52V). Kolikor se spomnim osnov elektronike je za čim večji tok pri nižjih napetostih dobro uporabiti tranzististor z manjšo napetostjo, zaradi bolj optimalne delovne točke. Torej bi bilo v tem primeru bolje uporabiti npr. TIP141 kot TIP142. Ali se motim?

[s56al]

Ko bo prehodni pojav ob vklopu izzvenel, bo med C in E tranzistorjev vsega nekaj V delovne napetosti, 3A pa bo TIP141/142 tudi brez težav prenesel. Seveda z ustrezni hlajenjem, ker nekaj segrevanja pri polni obremenitvi vseeno bo. Dovolj veliko maksimalno dopustno napetost je smiselno ohraniti zaradi napetosti C-E, ki se na tranzistorju pojavi ob vklopu. Tako 80V (TIP141) kot 100V (TIP142) bo v tej aplikaciji OK. Pri BD250 je ta napetost vsega 55V, kar je precej na meji.

LP, Sandi

[Andrej64]

Aha. Hvala še enkrat. No ob priliki se lotim izdelave novega napajalnega dela in poročam o rezultatih. BD tip tranzistorja torej odpade, kar mi je še toliko bolj všeč.

[s56al]

V zgoraj narisanem vezju je pametno premostiti C-E močnostnega tranzistorja z diodo, npr. 1N4007. Dioda mora biti obrnjena tako, da je v normalnih pogojih delovanja polarizirana zaporno. Če bi se iz kakršnegakoli razloga na izhodu stabilizatorja pojavila napetost 50V, elektrolit na vhodu stabilizatorja pa bi bil prazen, bi tranzistor zaradi inverzne polarizacije spoja B-E zelo verjetno utrpel škodo. Pri TIP141/142... je ta dioda zopet že integrirana v sam tranzistor. Vsaj v ST-jevem data sheetu je vrisana, preverjal pa nisem.

[Andrej64]

To sem opazil ja. No ja pomoje kljub temu najbrž ne bo nič narobe, če uporabim še eno 'zunanjo'. Še prej pa pomerim, če je res prisotna v tranzistorju.

[Andrej64]

Tako. Zadeva je izdelana že kakšen teden, vendar je rezultat isti. Nadležno brnenje tako še vedno ostaja. Sem pa opazil zanimiv pojav in sicer, če med graetz in kondenzatoje na + in - pol priklopim kakšen upor nekaj 10 Ohmov, se brnenje zmanjša. Če uporabim 100-Ohmski upor brnenje celo izgine, vendar pa logično s tem izgubim na toku in izhodni napetosti.
Vidim, da ima samogradnja ojačevalnikov več trikov, kot sem jaz mislil.

[psevdonim]

namesto greca so uporabljali štiri diode in njim vzporedno vezane kondenzatorje, vrednosti ne poznam.
Trafo je bil obvezno toroid. Če je EI, poskusi obračati za 90°, ga zapreti v kovinsko ohišje, ...
Žične povezave v ojačevalcu z oklopljenimi kabli ali prepletenimi žicami.

[Andrej64]

Trenutno imam namesto 4-ih diod graetz, vendar je zraven vsake diode vzporedno vezan kondenzator vrednosti 220nF. Če kondenzatorje odstranim, se ne spremini nič. Trafo je seveda toroid, moči 500VA. Sicer sam trafo trenutno ni v kovinskem ohišju, imam pa zanj že pripravljeno nekakšno pregrado okoli njega prav zaradi motenj. Ampak tukaj spet ni razlike tudi če ta je ali je ni. Oklopljeni kabli so samo signalni, ostali (napajanje in podobno) niso, so pa preseka 4.5mm2.