www.elektronik.si

[krneki10]

Zdravo,

v roke sem dobil zelo star radio znamke HORNYPHON, vendar nisem povsem prepričan, kako bi ga priklopil na električno omrežje in kam bi povezal anteno. Na spodnjih slikah boste videli kabel za napajanje, ampak so žice že popolnoma zbledele, tako je nemogoče iz barve razločit, kam se poveže. Sklepam, da sta tisti dve žici iz kabla faza in nula ter da se povežeta direktno na vtikač (pri tem ni važna polariteta zaradi AC). Kaj so pa tisti vhodni/izhodi A, E, GR in tisti majhni na sredini? Kam se pa to poveže? Pa za jumper tudi nisem povsem prepričan, ali bi ga dal na 220 ali 240V.

Hvala za pomoč že vnaprej.

[Azrael]

[kosmaj]

Pozdravljen

Levo od antenskega vhoda, kjer so tiste male luknjice je v svojih boljših časih bil pritrjen košček izolacijske ploščice, kateri je držal mostiča, katera sta postavljena za temi luknjicami v pušah na šasiji.
Funkcija tega pa je bila, da si z odstranitvijo zadnje stranice radija izvlekel še oba mostiča in si prekinil dovod napetosti v radijo tako, da te ni

Uživaj v restavriranju

[krneki10]

@Azrael: kako se pa ogrevajo elektronke in kako naj na novo formiram kondenzatorje? Doma imam usmernik z DC 5V, 12V in 24V ter AC 12V. Si lahko s tem kaj pomagam?

@kosmaj: torej bo radio delal tudi brez te izolacijske ploščice? Pod napetostjo pa dvomim, da bo kdo šaril po njem

[kosmaj]

Izolacijska ploščica je samo držala mostiča pritrjena na zadnji stranici. Če pa pogledaš na šasijo radija boš videl da imaš ti tadva mostiča vstavljena v puše tudi če nimaš zadnje stranice montirane na radiju. To je bil samo varnostni sistem, da si moral imeti radijo zaprt, če si ga hotel poslušati. Oziroma, da si imel ob morebitnem razgledovanju po notranjosti vedno breznapetostno stanje, tudi če nisi potegnil napajalnega kabla iz vtičnice (samo da si snel zadnji karton si ob enem z kartonom izvlekel tudi mostiča).

[Azrael]

Ogrevanje elektronk je z namenom, da se skuri morebiten kisik, ki je prešel v samo elektronko v letih nedelovanja in bi pri takojšnjem vklopu kurjave elektronke na polno vrednost, lahko povzročil pregoretje kurjave in s tem uničenje elektronke.

Formiranje elektrolitskih kondenzatorjev pa poskrbi, da kondenzator po dolgem času nedelovanja, ko je njegova izolacijska trdnost in kapaciteta oslabela, spet dobi deklarirane lastnosti.

Elektronke ogrej tako, da jim postopoma višaš napetost kurjave z nekim usmernikom ali s transformatorjem, ki ima odcepe na primernih napetostih. Začneš z 1/3 nazivne napetosti kurjave, čez pol ure povišaš na 2/3 in čez eno uro na nazivno vrednost in tako pustiš pol ure (ni kritično par minut gor ali dol ne bo bistveno,. samo napetosti kurjave ne preseči za več kot 10%.

To narediš z elektronkami, ko si jih pobral ven iz sprejemnika. Na elektronko je takrat priklopljena samo napetost kurjave. Po slikah sodeč ima tvoj sprejemnik elektronke z nekim starejšim podnožjem, ki imajo priključne kontakte na elektronkah zelo velike in robustne in boš priklop lahko izvedel s pomočjo krokodilčkov, če ustreznega podnožja nimaš.

Podatke o elektronkah (razpored priključkov, napetosti) najdeš na netu, za začetek poglej tubedata.org ali duncanamps.com. Na slednji strani imaš na voljo tudi zelo simpatičen brezplačen programček TDSL, ki ti pomaga pri iskanju podatkov o elektronkah.

S formiranjem elektrolitskih kondenzatorjev v nadaljevanju elektrolitov, je podobno. Postopoma povišuješ napetost na njih do nazivne vrednosti.

Ker so elektroliti pogosto 350V, rabiš usmernik, ki zmore tako napetost. Napetost ni treba, da je ne vem kako stabilna, zato zadostuje tudi variak z usmernikom. Moč tega vira naj bo majhna, priporočljivo je vezati šibko žarnico na žarilno nitko (največ 25W, bolje manj) zaporedno v virom, tako, da žarnica omeji tok, če gre kaj narobe.

Ko imapš eletronke zunaj, istočasno izvedi še formiranje elektrolitov. Minus pol usmernika na sašijo, plus pol usmernika (preko žarnice!) na plus pol enega od elektrolitov, ki so deklarirani za 350V.

Preveri, če so upori , ki povezujejo plus pole teh elektrolitov med seboj, v redu (upornost do 5kohm in če so, boš istočasno formiral vse elektrolite v anodnem tokokrogu.

Formiranje traja več ur ali celo dni in je zelo priporočljivo pri tem meriti tok. Začneš z 10% nazivne napetosti in počakaš, da tok upade pod 1mA, povečaš napetost in spet čakaš, da tok pade in tako postopoma nadaljuješ, dokler ne prideš do deklarirane napetosti elektrolitov in tako pustiš vsaj pol ure.

Če tok ne bo hotel pasti, je nekaj narobe, najverjetneje je en od elektrolitov uničen.

Na enak način obnoviš tudi morebiten elektrolit v katodi izhodne pentode, ki je običano od 12 do 25V, vendar je vzporedno z njim vezan katodni upor in je treba upoštevati porabo le tega. Tukaj ni potrebnodoseči nazivne napetosti zadostuje delovna napetost, ki je odvisna od izhodne pentode - vrednost se izračuna iz podatkov za dotično elektronko.

[borut000]

mislim da se boš moral zadeve lotiti malo drugače. Po internetu poišči shemo, elektrolitske kondenzatorje probaj formirati, mislim pa da boš imel problem tudi z drugimi kondenzatorji, preveri da ne puščajo sicer boš poškodoval še kaj drugega. Očisti preklopno stikalo za področja, dobro pa bi bilo tudi izmeriti elektronke. Pri tako starem radiu sem moral skoraj vedno menjati skoraj vse ali vse kondenzatorje.