www.elektronik.si

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Glitch]

Lahko uporabiš tudi Goertzlov algoritem.

[Sokrat]

Tvojega opisa problema ne razumem, lahko pa delno odgovorim na zadnje vprasanje:

Ce se frekvenca signala spreminja, se rezultat FFT/DFT premika tako, da imas lahko dva signala, ki sta skoraj povsem identicna, pa njun diskretni spektrogram izgleda drugace. Konkretno, ce je frekvenca signala tocno veckratnik sirine "vedra" (bucket), bos dobil samo eno zelo visoko spico na spektrogramu, drugje bodo pa same nule. Ce pa je frekvenca malo zamaknjena (denimo za pol sirine "vedra"), ne bo vec ene ostre spice, ampak bo zaobljen hribcek sirine nekaj veder in s precej nizjim vrhom. Med 999,5 Hz in 1000 Hz je tako v frekvencnem prostoru precej velika razlika ze na pogled, ceprav se tebi zdita oba signala v casovnem prostoru prakticno enaka. To lahko pomeni nocno moro za programiranje ...

Ce bi jaz zelel dolociti periodo nekemu signalu z izrazitim vrhom, bi preprosto uporabil komparator s tocko, nastavljeno dovolj visoko, ter z dovolj histereze. Merjenje casa med obema flankama je potem preprosta stvar za hiter mikrokontroler, kakrsnega nameravas uporabiti.

Ce lahko bolje opises problem, bos dobil boljsi odgovor.

[Lagrange]

Samo ideja. Žal je nisem preizkusil v praksi:

http://cnx.org/content/m11714/latest/

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Glitch]

Meni pa tvoja ideja ni všeč. Namreč, prikazana zadeva ni periodična. Ima izrazite špice, vendar so pomembni ravno netipični "šumi" in izredni pojavi. S tem, ko bi poslal samo "eno periodo" bi lahko izpustil zelo pomemben podatek.

[Sokrat]

Algoritmi za brezizgubno kompresijo, ki sproti gradijo slovar, so pri dovolj dolgem zapisu, ki se periodicno ponavlja, ze tako ali tako izjemno ucinkoviti, brez da bi vnaprej poznali obliko podatka oz. v tvojem primeru dolzino periode. V bistvu na koncu dejansko naredijo to, kar bi ti rad: cel ponavljajoci-se blok podatkov zapisejo z eno samo kodo. Tudi pri ne povsem identicnem zapisu, ki je dovolj dolg, bi morali biti zelo ucinkoviti, ker si med seboj sledijo vsaj deli.

Ce so podatki zivljenski (npr. tvoj EKG) in ne sinteticni (narisan priblizek EKGja), se ne bodo nikoli povsem ponavljali. Ce bi zelel stlaciti zapis v cimmanj prostora, bi se najbrz splacalo komprimirati nekoliko obdelan niz podatkov in ne surovih odcitkov; najprej bi odcitek vsake periode normaliziral, zapisal koeficient razmerja med originalno vrednostjo in normalizirano, nato pa odstel stran povprecno periodo. Ostanek bi bil niz podatkov zelo blizu nicle, kjer bi bilo ponavljanja se bistveno vec kot pri surovih podatkih, odstopanja od nicle pa manj (torej dobis za enako stevilo bitov vecjo locljivost oziroma za enako locljivost porabis manj prostora).

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.