www.elektronik.si

[Inventor]

Gre za tisto pravilo, da je pri antenah napetost največja na koncu antene, tok pa na začetku.

Vendar jaz si ne znam razložiti, zakaj je tako; namreč če bomo na koncu izmerili napetost, bo manjša kot na začetku, saj bo tudi V-meter postal del antene, pridobil ogromno karakteristično impedanco in tudi čez njega bo tekel čisto micen tok, zato bo kazal majhno napetost.

Ampak vse to je v nasprotju z logiko - višja napetost bi se pričakovala na začetku antene, kjer je večja gostota el. polja.

V glavnem zanima me, kako so prišli sploh do te ugotovitve, da je na koncu velika napetost. Ali ima to kakšno vezo s sevalno upornostjo in VF?

Hvala za odg.

[aly]

Hmm..
Če je antena pravilne dolžine, potem je na njej stojno valovanje. Katera stvar je najmočnejša na koncu antene, naj bi bilo odvisno od dolžine antene - ali je polovična ali četrtinska.

Kaj je na začetku pa ne vem. Wiki?

Vsekakor pa ne bi šel priklapljati voltmetra na anteno, ker s tem narediš tako veliko sistematično napako, da so rezultati neuporabni.

[Jan]

Do tega so prišli tako, da so poračunali enih par integralov, zagotovo pa niso šli merit z voltmetrom.

lp
Jan

[japek]

Poglej TU na strani 5 in 6 je to razloženo, povezano pa je z resonančno frekvenco in stojnim valovanjem.

[Profesor Einstein]

Zdravo

Vidim da se je treba prijaviti da si lahko shraniš PDF na računalnik.

Bi prosil za izvod v kolikor ga ima kdo, da si dam v arhiv lahko da pride kdaj prav.

Lp.

Darko

[Azrael]

Upam, da gre za isti pdf (vsaj uvod je videti enak):

http://datapodium.com/dokumenti/uploads/elektronika/Antene_namjena_i_podjela_(Maturski_rad).pdf

[Profesor Einstein]

Hvala

Lp.

Darko

[jozkoc]

Uglašena antena je po teoriji odprt resonančni krog. Torej če vzamemo za primer anteno dolžine 1/4 lambde ki predstavlja en konec antene, masa (večja prevodna površina pod anteno) pa drugi konec antene potem si lahko predstavljamo da prvi del antene (prevodni vodnik dolžine 1/4 lambde) predstavlja tuljavo oziroma induktivnost, prazen prostor med prvim delom antene (prevodni vodnik) in drugim delom (masa) predstavlja pa kondenzator oziroma kapacitivnost. Če priključimo na ta odprt resonančni krog generator (oddajnik) vidimo da je le ta v tokokrogu nihajnega kroga. Sedaj se pa postavimo na točko priključitve generatorja na anteno (v našem primeru tuljave ki je v tem navideznem resonančnem krogu) in bomo videli da kondenzator in tuljava predstavljata zaporedni nihajni krog za generator torej če poznamo impedančno frekvenčno karakteristiko zaporednega nihajnega kroga vemo da ko je le ta v resonanci takrat je impedanca najmanjša, v našem primeru to pomeni 40 ohmov. Iz tega sledi da kadar je impedanca majhna je napetost tudi majhna tok je pa velik in takšno je stanje na začetku antene. Sedaj se pa postavimo na točko kjer je konec antene (v našem primeru točka med tuljavo in kondenzatorjem v resonančnem krogu) in sedaj bomo videli da kondenzator, tuljava in generator predstavljajo vzporedni nihajni krog in če poznamo impedančno frekvenčno karakteristiko vzporednega nihajnega kroga vemo da ko je le ta v resonanci takrat je impedanca največja torej iz tega sledi da kadar je impedanca velika je tudi napetost velika tok je pa potem majhen in takšno je tudi stanje na koncu antene.
Upam da mi je uspelo dovolj dobro razložiti situacijo okoli napetosti in tokov na anteni da boste razumeli. Ugotoviti to z meritvami je res skoraj nemogoče zato si je v tem primeru lažje stvar razložiti teoretično.

[Profesor Einstein]

Zdravo

Jaz sem energetik pa mi ni povsem jasen sistem oddajanja in sprejemanja signalov.

Torej gre za klasično fiziko.

Lp.

Darko

[borber]

Tu je knjiga, ki razlaga antene na preprost način, brez višje matamatike.

[Nikola Tesla]

Oglašam se po dolgem času, ker sem se lotil novega projekta in pridobivam informacije. Iščem literaturo za izračunih log periodične antene izdelane na tiskanini. Vse najdeno ne zna upoštevati dielektrične konstante tiskanega vezja pri izračunu, ki pa ni zanemarljiv.

Imam jadrnico na kateri imam krožno TV anteno, ki je sicer odlična, vendar še zdaleč ni zares krožna ampak je bolj "quad", če gledamo ojačanje iz posameznih smeri. To pa pomeni, da je nemoteno spremljanje DVB-t signala na sidru skoraj nemogoče saj vodni tokovi in veter jadrnico nenehno rahlo sučejo. Izdelal bom log-periodično anteno na tiskanini, katero bom usmerjal s pomočjo motorja v smeri oddajnika. Kasneje naredim tudi avtomatsko sledenje glede na RSSI. Instrumente imam na razpolago tako da bom zadevo tudi izpilil kot treba. Zaenkrat bom zelo vesel, če bom našel kakšno literaturo ali link, ki bi me pripeljal do znanja za izračun log-periodične antene na TIV.
O projektu bom poročal.
Lep pozdrav
Nikola Tesla

(da bo tudi šči našel bom naštel še ostala imena, ki se ponavadi uporabljajo za te antene, logaritemska, logaritmična, log periodična)

[s57bat]

Hej hoj!

Zakaj pa vztrajaš na tiskanini?Pri teh frekvencah je to še kar velika zadeva,pa tudi baker v takih pogojih ne bo dolgo zdržal.Če ga boš pa zaščitil, imaš pa spet nov dielektrik,ki ti bo pokvaril izračune.

l.p. Tomaž

[Nikola Tesla]

Ne niti ni tako velika saj bo potrebno narediti kompromis za VHF področje.
* VHF: 174 - 230 MHz oziroma kanali 5 - 12
* UHF: 470 - 862 MHz oziroma kanali 21 - 69
Premer antene - ohišja bo cca 35cm max. Antena bo montirana v pihano ohišje iz PVC.
Zakaj iz TIV? Zaradi majhne višine, enostavnosti in poceni izdelave. Zaenkrat delam le en kos zase, vendar bi rad to naredil profi.
LP
Nikola Tesla

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Nikola Tesla]

Odlična zadeva. Bom malo preštudiral, vendar kot sem na brzino videl gre za izračun predvsem linearnih anten mene pa najbolj zanimajo logaritemske, katere sicer znam izračunat vendar brez detaljev kot so dielektrična konstanta in širina potrebnega stripa za vsak naslednji direktor v kolikor uporabiš PCB .
LP NT