www.elektronik.si

[Inventor]

Lp!

Zakaj in kako (shema??) se napaja sprejemno anteno npr. DVB-T ali -S sprejemnika?

Ker sem to na morju zasledil tako na DVB-T kot na DVB-S sprejemniku; napajanje se tudi vklopi v nastavitvah in če ga ni, je signal zelo šibek.

Zato me zanima, kako se stvar napaja (ker a nič ne moti ostalih prejemnikov v hiši?).
Saj potem mi bo stvar že malo bolj jasna.

Hvala za odgovore.
Lp.

[dr.1m]

Anteno samo po sebi ne moreš oziroma ni potrebno napajat.
Če pa je med anteno in sprejemnikom ojačevalnik, potem pa je obvezno da se ga napaja, saj v nasprotnem primeru ojačevalnik predstavlja izjemno dober filter ki ne prepušča signalov.

[Inventor]

Saj ravno to je čudno; pri obeh sprejemnikih vmes ni nobenega ojačevalnika.

Pa še to: če vtakneš LNB kabel v Quadrov DVB-S sprejemnik tako, da se oplet ne dotika navoja, signalna žica pa je že notri, potem pa se z enim vlažnim prstom dotakneš opleta, z drugim pa navoja na sprejemniku, se začuti enosmerni napetostni sunek okoli 18V.

Prav tako se spoj med LNB-jem in sprejemnikom precej greje, ko je ta prižgan, zraven pa piše 13-18V, 500mA max.....očitno je to antena napajanje.

Čudno???
Lp.

[MadMax]

LNB (pa naj bo analogni ali "digitalni", vseeno) je kup VF elektronike in kot tak seveda rabi napajanje, greje pa se ne sam spoj konektorja ampak vezje v sprejemniku.

Da pa s prsti čutiš 18V in to kar kot "sunek", je pa za razmislit... Če si tako občutljiv na elektriko, se raje ne ukvarjaj z njo, da ne boš na prvi strani črne kronike ("Inventor nesrečno podlegel napetostnemu sunku 18V")...

DVB-T pa je druga pesem, v osnovi ne rabi napajanja, so se pa ravno z njim razpasle antene, ki imajo v sebi ojačevalček in se le-ta zaradi poenostavitve napaja kar iz sprejemnika.

[dr.1m]

Kot ti je bilo že razloženo LNB ni antena ampak skupek dipola pretvornikov in nenazadnje ojačevalec. Zato pa rabi napajanje, ker je med anteno(dipolom v LNB) in sprejemnikom ojačevalnik.

[Inventor]

Tako torej...

Samo mi imamo le eno parabolično anteno (krožnik) na strehi hiše, isti krožnik pa koristi več stanovalcev (zato je signal precej šibek).

In po tej logiki, da se napaja LNB na krožniku, bi bilo dovolj, da bi napajanje vključil le en človek v celi hiši; kar pa pomeni, da bi imeli ostali 18V na vhodu antene ....not OK.

Sploh mi ni jasno, kako se lahko neka stvar napaja prek antene, po kateri gre ultrašibek tok signala v drugo smer.

Razlage?? Bilo bi v veliko pomoč.

p.s.: tistih 18V komaj začutim z močnim lizanjem prstov; tako da ni panike. Mogoče je prej zvenelo malo prehudo.

Lp.

[MadMax]

S 13 in 18V sprejemnik "pove" anteni, kakšno polarizacijo naj mu dostavi.
Ena napetost je za H, druga za V.
Tudi če je več sprejemnikov na eni anteni, pa mora vsak napajat svoj del "razdelilca" za ta signal in krmilit H/V preklop zase.

Napajanje pa... Če imaš dva signala frekvenčno različna, to res ni problem. V primeru SAT signalov je ta razlika praktično ekstremna, saj imaš signala 0Hz (enosmerno napajanje) in 1GHz (koristen signal).
Na vsaki strani tuljava in kondenzator, pa stvar rešena. Kako, pa probaj sam naštudirat, ti bomo potrdili ko boš na pravi poti.

[Inventor]

Saj poznam nihajne kroge, RC filtre in te stvari, vendar se mi je najprej vse skupaj zdelo težko izvedljivo zaradi močnega neperfektno glajenega DC signala (13-18V).

Zdaj mi je stvar že precej bolj jasna, samo si ne predstavljam najbolje, kako več sprejemnikov s svojim LNB napajanjem po istem kablu (ali jih je več??) napaja omenjeno vezje.

Ker nisem pa še videl krožnika, iz katerega LNB-ja bi šlo več kablov.

Lp.

[MadMax]

Pri prej omenjenem ne gre za nikakršne LC nihajne kroge, tako da si fino zabluzil v napačno smer.
Hint: kaj prevaja tuljava, kaj pa kondenzator?

Tudi perfektno si zabluzil pri glajenosti signala: napajanje je prav lepo glajeno, enkrat pošilja fino glajenih 13V, drugič pa 18 (in ne kar nekaj v teh mejah, kot si si zabil v glavo). Pa tudi če bi šlo za preklop 2V/300V bi bila stvar še vedno enaka.

LNBji z 2 ali 4 izhodi pa so nekaj povsem standardnega. Nekaj dražji od navadnih/najbolj razširjenih enojnih kot si jih vajen, ampak standardni. Poguglaj.
In pravzaprav LNB z dvema izhodoma lahko dostavlja signal tudi 10-im sprejemnikom, le "še nekaj" mora biti vmes.

[Inventor]

A ni super da sem tako lepo zabluzil, čeprav ne vem, kje? LC nihajni krogi so čisto lepo uporabljeni v radiosprejemnikih. Pa glede glajenja napetosti: s tem sem mislil, da prihaja do odstopanj par mV, ne pa tako kot si ti razumel, da bi bila prav na osciloskopu vidna precej neravna črta.

Pa sem malo pogooglal glede teh multizhodnih LNB-jev, vendar kaj pa je "tisto vmes"?

No, saj niti ni tako važno; pač še en dodaten delilnik. Samo ta delilnik "sprejema naročila" od sprejemnikov (13-18V; H/V), kako pa jih potem posreduje LNB-ju?? A je ta na to prilagojen (v smislu, da "naročila" sprejema posamično), ali mu jih delilnik posreduje kodirano, čeprav tako, da LNB še vedno deluje?

Lp.

[MadMax]

Za tak sistem rabiš LNB z dvema izhodoma, da ima potem delilnik vedno na razpolago oba signala, H in V, katere potem na zahtevo lahko posreduje vsem sprejemnikom hkrati.

L in C v frekvenčni kretnici ni nikakršen nihajni krog.
L spušča enosmerno, ne spušča pa izmenične.
Kaj misliš, kako se obnaša kondenzator?

[Inventor]

Hvala za LNB, mi je zdaj končno jasno.

"Kaj misliš, kako se obnaša kondenzator?"

Ja, kontra od tuljave; višja frekvenca, nižja impedanca.

Samo zakaj ne moremo tukaj govoriti o nihajnih LC krogih? Saj LC frekvenčna kretnica v bistvu temelji na nihajnemu krogu; tudi stric google tako pravi.

Lp.

[s56a]

LC krog "niha" samo na eni resonancni frekvenci in na vseh ostalih se obnasa kot L-nizko/C-visokopropustni filter. Pri LNB napajanju resonancna frekvenca sploh ni pomembna. Impedansa L DC dusilke mora biti vsaj desetkrat vecja od 75 Oma karakteristicne impedanse koasijalnega kabla na najnizji delovni TV frekvenci. Sprezni C kondenzator ima nekaj Omov impedanso na taisti frekvenci. Resonanca je krepko nizje!

[Inventor]

Kako pa potem signal sploh preide ta filter?!

[s56a]

TV signal ide po C poti, DC napajanje po L poti! Velika perspektiva izumiteljstva je pred tabo