www.elektronik.si

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[igor_k]

Zdaj imajo vsaj orodje. Ko sem jaz bil v srednji šoli (pred 19-timi leti) smo tudi programirali 6800 vendar samo na papirju. O kakšnem orodju smo lahko samo sanjali.

[Silvo]

Mare,
Tole me spominja na vilijevo sporočilo. Tudi tukaj je pred vsem v igri denar. Sicer konkretno ne vem, kaj bi bilo bolj primerno. Po moje bi v srednji šoli morali spoznavati assembler. S tem bi bili prisiljeni spozati ter razumeti tudi periferijo. V višji stopnji pa bi morali preiti na C. Bascoma ne morem hvaliti ali kritizirati, ker ga ne poznam. Smatram pa, da vsi višji jeziki niso preveč primerni za začetek - ravno z razlogom, ki sem ga napisal zgoraj. Uporabnik sploh ne rabi poznati arhitekture mikrokontrolerja ter periferije, ki se na njega "obeša".
Če naredim "neelektrično" primerjavo med dvema voznikoma. Med tistim, ki zna le vrteti volan ter tistemu, ki vozilo pozna tudi s tehnične strani je sigurno velika razlika.

[lado]

Jaz pa mislim da je Bascom v redu v srednjih šolah.Preprosto iz tega razloga da učenci na hitro spoznajo in tudi v praksi spoznavajo delovanje mikrokrmilnikov.V kolikor pa bi jih takoj začeli davit z asemblerjem bi se zadeva mnogim uprla,tako pa znajo enostavne stvari tudi že naredit v praksi.(kakor ko so nas včasih davili z fortranom danes pa ..ne vem kdo ga množično uporablja.)
Pa še primerjava z avtom- ne vem če vsak šofer pozna kako je napisan program v vbrizgu in ABS-u pa zna vseeno dobro in varno vozit...
Glede očitkov da je z uporabo Bascoma v šolah v odzadju komerciala pa me vse to spominja na paranojo in lepo slovensko lastnost ,fovšijo,....

lp

lado

[Silvo]

[jurem]

Hoj,

ne morem, da se ne bi oglasil...

Pravzaprav bi bilo bolje, če bi se oglasil kdo od učiteljev na srednji šoli, ki bi povedal takšne zgodbe, da bi vsem nam šli lasje pokonci.

Dejstvo je, da so danes drugi časi in da tehnologija prinaša nova, cenejša zmogljivejša orodja, za katera je prav, da se pojavljajo v naših šolah. Po moje se pojavljajo še premalo, ampak to je druga zgodba, kajti za uvajanje novosti se morajo učitelji angažirati precej bolj - tisti, ki se angažirajo imajo uspehe, drugi pač manj... Da ne govorimo o denarju, ki ga šole za takšne zadeve pač nimajo.

Ampak nazaj na tematiko o Bascom-u. Ali kdo od vas ve, kakšen kader hodi na srednje elektro šole? Da ne bom žaljiv, bom napisal drugače: na gimnazije in ekonomske šole hodijo odličnjaki, ostalo pa se porazgubi po ostalih srednjih šolah, redki so tisti bistri in prizadevni, ki se odločijo za elektro. To je verjetno zaradi trenutno veljavnega sistema, ampak o tem kdaj drugič.

In kako bi nekomu, ki je z dobrim uspehom izdelal osnovno (!) šolo in se je vpisal v elektro šolo samo zato, da dobi formalno izobrazbo, vtepli v glavo neko znanje? Saj ne, da so vsi slabi, vendarle poznam šole, kjer je točno tako: dobri in zadostni so v večini. Postavimo se zdaj v kožo učitelja: učence mora nekaj naučiti - ne samo zato, ker je to formalno treba, ampak imajo to v koži. Na voljo imajo veliko poti, kako to narediti - obstaja t.i. "hard way" - v tem primeru učenje programiranja z asemblerjem, in pa "easy way" z Bascomom in podobnimi orodji, kot recimo EWB in še nekaj bi se jih našlo. In če bi takšnim učencem začeli razlagati o registrih, preskalerjih, asemblerju itd., bi jim zelo hitro splahnelo še tisto malo volje in energije, ki jo imajo.

Ali ni torej bolje, da učitelji uporabljajo relativno enostavna orodja, s katerimi vsaj pridejo do neke stopnje znanja? Da ne govorim o tem, da so ta orodja za šolo brezplačna!

Res ne razumem zmrdovanja ob imenu Bascom. Vsakemu začetniku z njim na široko odpremo vrata v svet mikrokontrolerjev, naučimo ga razmišljati digitalno (zelo verjetno je, da začetnik tega ne zna) in če mu je Bascom dovolj, potem je to to, če mu ščasoma ni dovolj, bo sam naprej začel brskati in kopati za boljšimi rešitvami. Ampak ga je programiranje že zasvojilo in hitro ga ne bo spustilo. S tem pa je cilj dosežen - več tehnično izobraženih kadrov v naši državi, ki jih tako zelo potrebujemo.

Lep pozdrav!
Jure

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Silvo]

Torej zakaj hodimo v šole? Zato, da se lahko kasneje uspešno zaposlimo ter tudi uspešno opravljamo svoje delo. Torej govora je o smeri elektronike. Lahko govorim o smeri, na kateri sam delam ca 22 let. (sodobno bi ji rekli mehanotronika) Če bi imel na izbiro za zaposlitev kanditata, ki obvlada assembler ali nek zelo visok jezik, bi definitvno izbral tistega z assemblerjem. Zakaj; V mojem poklicu je potrebno praktično znanje povezati s teorijo. Pri popravilu nekega vezja je treba vzeti v roke instrument, osciloskop... pomerit signale. Tisti, ki je delal z assemblerjem bo nivoje zelo dobro poznal v nasprotju s tistim, ki je delal z višjim vezikom ter je običajno periferijo le zvezal z mikrokontrolerjem. Kaki so in kako potekajo signali pa sploh ni rabil poznat, kajti uporabil je že gotove napisane sklope (ukaze).
V srednji šoli bi po moje morali večjo pozornost posvetiti industrijskim krmilnikom.
Danes nekdo na mojem področju dela, brez osnov programiranja industrijskih krmilnikov,tega poklica ne more upravljati.

[smartgsm]

Hm, zanimiva debata. Bom še jaz pristavil lonček. Tukaj ste neko zadevo pozabili.

Eno je programiranje mikrokotrolerjev. To je fajn, full dobr.. Ampak kje pa je slovenščina, matematika in še dva tuja jezika. Tukaj mislim da je problem.

Dokler bo potrebno pri slovenščini pisati, tako kot hoče učitelj. Lahko povem primer iz prakse. Znanka je sinu, ki hodi na VEGOVO napisala domače branje. Znanka ima mag. iz slavistike. In njen sin je dobil oceno 2.
Pa se bi lahko nanizal nekaj takih zgodbic.

Skratka eno je šola drugo pa realno življenje.


lp
Greg

[Silvo]

[igor_k]

Če se spomnim na tiste čase, moram dat Juretu prav. Bili smo prva generacija na naši šoli, ki smo sploh začeli programirati 6800 in sicer v asemblerju. Takrat je samo en sošolec imel doma ZX Spectrum, vsi ostali sploh nismo prav vedeli, kaj je to računalnik. In ko je profesor začel s periferijo in asembleskimi ukazi, smo vsi gledali kot mala teleta. Snov je bila preprosto pretežka za naš nivo. Mene je sicer zelo pritegnilo in danes verjetno ne bi bil programer, če tega takrat ne bi bilo, vendar je bilo za druge, ki jih to ni niti prav zanimalo, pretežko.
Danes sicer že ima vsak doma računalnik, vendar o programiranju ne vedo nič. Mislim, da je Bascom kar v redu izbira, ker je asembler pretežki za večino srednješolcev.

Pa STM je bil kar v redu predmet. Tam smo se najbolj zabavali .

[lucca brassi]

Recimo jaz sem hodil na naravoslovno gimnazijo in elektronike nisem imel dosti. Elektrozadeve smo spoznavali pri t.i ''fizikalnih merjenjih '' recimo osnove diode, tranzistorja , operacijskih ojačevalcev , LVDT in podobno, pa seveda smo se mučili s FORTRANOM preko terminala kakor pozneje tudi na faksu .
Lahko pa rečem zase da sem imel kar probleme z Motorolo 68HC11 in asemblerjem , tisti z elektro so imeli 3ali 4 letnik ta uC 1leto in so ga poznali do obisti tako da sem se počutil kot bi padel z druge lune. No hvalabogu smo sami naredili razvojno ploščo pri prof M.Munihu ki jo imam še sedj v spomin na old times no lahko bi jo spet malo oživil No sedaj malo študiram asembler od pica in bascom. Rabim pa wilema za to

[Proteus]

Najprej bi malce pokomentiral tisto o učnem uspehu. Če pogledam mojo generacijo, so se kasneje na faksu praviloma bolje odrezali tisti s slabšim uspehom v osnovni šoli. Dejstvo je, da je naša šola vse preveč naravnana na učenje na pamet in manj na razmišljanje. Tehnične fakultete pa zahtevajo predvsem slednje.
Drugo dejstvo pa je vezano na psihologijo, ki jasno poudarja, da moški dozorijo kasneje kot ženske. Po domače povedano jih meče tja do 18 leta.

Povsem drugo vprašanje pa je, kaj hoče šola doseč z izobraževanjem:
(1) - podat učencem temelje, na katerih lahko nato gradijo svoje znanje ali
(2) - jih po kratki poti peljat do nekega konkretno uporabnega znanja, pri katerem pa jim bodo vedno manjkale osnove (tukaj se povsem strinjam z MarE69-tom).

Prvi koncept je bolj primeren za tiste, ki bodo šolanje nadaljevali, drugi pa za tiste, ki se nameravajo po šoli zaposliti in nimajo pretiranih ambicij (razen hobby) v svetu mikroprocesorjev.

Sprašujem pa se, če so učitelji dovolj usposobljeni, da poučujejo po prvem kurikulumu, kajti za fundamentalno znanje so orodja tako rekoč zastonj.
Assemblerji in GNU C prevajalniki so brezplačni in povsem zadovoljivi za učenje. Prav tako lahko šole pridejo do zastonj CPU-jev z vgrajenimi ISP za katere niti programatorja ne rabiš.

[RGorazd]

No, ravno tole sem želel povedati, kar je v dobi meri pokomentiral že Proteus.

Da izrazim še jaz svoje stališče.

V srednji šoli (10 let nazaj) je bilo stanje takšno: 95% učencev je bilo neopredeljenih - hočem reči takih, ki niso imeli pojma kaj sploh počnejo na tej šoli. Zanimalo jih je vse prej kot elektronika, 5% nas je bilo takih, ki nas je nekaj zanimalo. Vseh 5% imamo še danes stike z elektroniko, vsi ostali so se porazgubili na filofaksih, DIFu...itd...dobro da grem naprej.

Večino časa smo programirali na papirju. Kaj vse se ni napisalo na tem papirju, ASM na MC6803 so obvladali samo tisti, ki so učili praktični pouk, pri digitalnih sistemih, ki naj bi potekali vzporedno s prakso in naj bi zagotavljali teoretično podporo praktičnemu pouku pa ni imel učitelj pojma. Čist vseeno mu je bilo, ali si prinesel na papirju napisan recept za "kukije" ali program za odiranje garažnih vrat.

V 4. letniku smo sicer proti koncu letnika dobili celo neka razvojna orodja, tako da smo lahko tudi "ZARES" poizkuslili blinkati ledico (kaj več se s tistim tako ni dalo).
Je pa bila stvar baje pregrešno draga, tako da je bilo na voljo samo nekaj kompletov. Skratka nič od niča.

Kot sami vidite, se v povprečju 1x na mesec pojavi kak nov član, ki ga najprej zanima, kako bo naredil PCB za svoj umotvor, pa čeprav bo to en astabil z 2 tranzistorji...kje je pol tu praksa?!

Srednje šole bi se lahko zelo dobro organizirale ter namesto da bi v 1. letniku ELEKTROTEHNIČNE smeri brusili "flahajnzn" in delali spone, ter nabijali črke v "pleh", bi se naučili postopkov izdelave TIV.

Na netu se dobi morje projektov (vključno z vsemi ki so samo na tem forumu - ne bom našteval), vendar bi si lahko vsak z neta potegnil platformo temelječo na PIC ali AVR ali katerem drugem procesorju, naredil svojo razvojno ploščo ter se lotil programirati. Mislim da je tudi obilo zastonj orodij (GNU, DEMO...itd) GCC AVR, ali CVAVR (4kb kode zastonj). Keil tudi ponuja zastonj demote, ki čisto zadostujejo osnovnemu izobraževanju...da ne govorim o MPASM, ali AVRSTUDIU... Samo to je preveč za profesorje...bolje je, če so namesto njih z bedarijami obremenjeni učenci. Sicer za boljše razumevanje bi bilo smotrno da vsi delajo isto, ampak smo pa že tam, kjer se je začela ta debata. Marsikaj bi se lahko v šoli naučili, in to na zelo poceni način, vendar je bolje vedeti, kje je vzel konec "gospodič Harold, ko je romal), ali kdo je Polikarp Kalan, ker pač to elektronik mora vedeti.
Navsezadnje je morala tudi moja punca, na medicinski šoli vedeti, kaj je to upor, kaj je tranzistor, kaj je dioda. Kako se zdravilo injecira intravenozno so jim pa samo pokazali na Ančki.

No, še bi lahko razpredal, pa se mi ne da.

LP Gorazd

[Vlado]

No naj dodam še jaz svoje mnenje, šolo sem končal ko so se tranzistorji iskali z lupo po trgovinah.
Sam programiram v Bascomu in lahko rečem da sem naredil kar nekaj zahtevnih zadev.
Saj sploh ni pomembno v katerem jeziku je program napisan,pomembno je ali tisto kar smo delali res deluje tako kot smo si zeleli.
Pred leti sem po naročilu enega podjetja delal eno napravo in jo naredil.Predstavil sem zadevo ki je ponujala veliko več kot je bilo pričakovati in vsi so bili zadovoljni, vse dokler eden od strokovnjakov tega podjetja ni vprašal po programskem jeziku. Ko sem povedal da je program napisan v Bascomu me je skoraj vrgel ven, in tako bi bilo da se niso oglasili drugi in mu predlagali da to naredi on pa bodo plačali njemu in ne meni.
Tukaj se je stavr končala in jaz sem dobil svojo nagrado.
No še to dodam, Bascom podpira "mix" bascom kode in Asm.
Vlado