www.elektronik.si

[Sokrat]

[RGorazd]

[SimonS]

Huh, kaksna debata. Eni ZA, drugi PROTI. No jaz bom nekje umes.
Bascom v sredni soli. DA! Saj kot so ze prej napisali vecina solarjev sola sploh ne zanima. Bascom je zelo enostaven za uporabo, hitro se ga navadis. In kar dobro deluje pri manj zahtevnih aplikacijah.
In proti? Kot je Silvo prej lepo napisal. Ce ne poznas strukture procesorja se lahko na glavo postavis in ti ne bo jasno, zakaj nekaj ne dela, kot bi moralo, pa ceprav je prav napisano in v simulatorju dela. Kdor hoce resno delati z uC MORA poznati procesor. Ni nujno, da tudi assembler, ampak mora pa poznati registre, na katirih SFRjih je kaj, prefenerijo itd.
Bascom ima tudi eno hudo oz. dve hudi pomanklivosti.
1. Hudo je omejen na procesorje firme ATMEL. (deluje sicer z velikimi "luknjami" tudi z drugimi procesorji)
2. Se kdo spomni, kdaj je avtor dal ven zadnji update?

No jaz se lep cas delam z Cjem, ki se ga vsi bascomovci tako bojijo. Fantje prehod je enostaven. Delo z Cjem mi je celo lazje, saj imas na razpolago vec mocnejsih ukazov. Za tiste, ki pa jim je bilo enostavno napisati LCD "bla, bla", ali I2CSTART, naj povem, da obstajajo knjiznice in se podobno dela tudi v Cju.

[Sokrat]

Gorazd, mislim, da je boljse, da ti vsaj predstavijo nekaj, kot pa da tega ne naredijo. Vsak se potem sam odloci, kateri (dodatni) predmeti ga interesirajo in jim temu ustrezno posveti vec oz. manj casa/truda. Zgodovina res nima prevec zveze z elektroniko, zato ste jo pa imeli v bistveno manjsem obsegu kot recimo na gimnaziji (kjer lahko kljub 4 letom zgodovine recimo ne gre nihce iz razreda zgodovine naprej studirati); nekaj splosne izobrazbe vam vendarle morajo dati. Tudi meni marsikateri predmet ni bil vsec ze v osnovni soli (!@$*?@# geografija ), pa v srednji in tudi na faksu ne, kljub temu, da sem tako srednjo solo kot faks sam zavestno izbral, pa sem vseeno zadovoljen, da mi je ostalo tudi od nepriljubljenih predmetov vsaj toliko, da lahko vec informacij sam poiscem in ne izpadem kot material za Jerry Springer show

[mujo]

Sem dijak 3. letnika, programa elektrotehnik elektronik (4 letni program). Do sedaj nismo še delali v bascomu oz kako drugače programirali. Sam pa sem delal v bascomu nekaj časa (sedaj prehajam na PIC). Enako nismo delali z industrijskimi regulatori (vendar koliko mi je znano bi naj začeli v 4. letniku). Od programiranja smo programirali na papir v 1. letniku pri predmetu informatika in dokumentiranje (nekaj podobnega) v pascalu.
Vendar ... pred tednom sem profesorju pomagal sprogramirat in nastavit eno testno vezje (katero smo predstavili na festivalu mladi za napredek pomurja). Bilo je 4 bascom testne ploščice in mislim da tudi štirje PG-302 programatorji.

Drugače pa kaj se tiče glede stanja v našem razredu. Nekako tako kot je rekel profesor 8ur spite 16 ur pa bluzite (blodite - zapravljate čas). Se kar strinjam. Seveda nismo vsi taki. Določeni pa so da v šolo hodijo da zapravljajo čas.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[RGorazd]

[Umnik]

Po moje je stvar samo v interpretaciji.
Imaš učitelja, ki neko zadevo učencu predstavi z nekim zagonom, entuziazmom, predstavi svoje poglede in izkušnje, na drugi strani pa imaš nekoga ki deluje hladno, dolgočasno, zahteva splošnost in nič drugega.
Kateri bo "prodal" več znanja, vzbudil več zanimanja in pritegnil širši krog učencev? Skratka marketing v malem. Če znaš znanje prodajat, ga boš prodal in potem je lahko tudi zgodovina zanimiva. Je pa dejstvo, da ta entuaziazem po 20 letih predavanja močno pade...

Po moje bascom tudi ni čisto primeren za srednje šole. Sicer je veliko boljše kot nič, vendar se strinjam s Silvom, da bi morali vsakogar uvajati z zbirnikom.
Sicer pa, kdor bo kakršenkoli programski jezik obvladal do nivoja na katerem bo opazil da ga le ta omejuje, se bo kaj kmalu začel ozirati za boljšo alternativo.
Pa začetnik v elektroniki po moje težje razume analogno elektroniko kot digitalno. Sam sem recimo veliko lažje doumel uporabo tranzistorja, diode, releja pa operacijskega itd. v povezavi z mikrokontrolerjem, ker sem z uC lažje sestavil kompleksnejše vezje. Čemu ti bo teorija, če je ne znaš uporabljat?

Industrijski krmilniki? Najbližje temu, kar sem v 4. letih srednje šole videl je bil en Siemensov Logo.

[LoLek]

Da še jaz malo pokomentiram: v srednjo šolo sem hodil na SERŠ Maribor. V razredu se je našlo nekaj pravih biserov. Se spomnim v tretjem letniku pri laboratorijskih vajah, me je sošolec spraševal kaj dela dioda v usmerniku (tisti je itak že ponavljal, in po štirih ali petih letih šole bi to skoraj moral vedeti). Še večji biser je bil eden, ki v četrtem letniku ob profesorjevem vprašanju kakšne varovalke poznamo, bluzil nekaj o hišnih in ne vem kakih varovalkah. SERŠ Maribor je itak podn od srednjih šol. So bili eni profesorji, ki so se trudili in si od njih tudi nekaj odnesel, so pa bili drugi, ki bi jih jaz takoj nagnal iz šole. Sploh praktični pouk elektronike je bil kar nekaj. Je prišel prof. v delavnico, dal neko shemo neke naprave enemu v roke in rekel, naj preriše na tablo, mi pa moramo narediti tiskano vezje. Potem ga pa več tisti dan ni bilo za videti, le na koncu je prišel in nekaj težil. Take tipe bi morali zapreti, ker državi kradejo denar, vsem elektrotehnikom pa ugled.
Moram pa pohvaliti slovenščino, res nikoli nisem imel rad književnosti, ampak naučili pa so nas nekaj, da vsaj približno obvladam slovnico. Srednja šola mora biti tako zastavljena, da ponudi čimbolj širok spekter znanja. Večji je spekter, več možnosti je, da boš našel stvar, ki te zanima in se na tem področju specializiral. Če ugotoviš, da ti slovenščina leži, pač greš študirati slovenščino, tako je šel tudi en moj sošolec iz srednje šole.

Pa da se še vrnem nazaj k osnovnemu vprašanju te teme: BASCOM-a ne poznam, sem pa se hotel naučiti tega jezika, sem imel celo neko knjigico, vendar potem nisem našel motivacije. Po prebiranju knjige je bila zadeva zelo lahka. Mislim, da je za srednje šole kar primerna stvar, takrat se vsaj v praksi srečaš z mikrokontrolerjem. Nas so mučili z ASM, že kar na začetku in smo gledali tisto ko budale. Vse pa smo programirali na papir, tako da nekega veselja s tem nismo imeli. Je pa res, da smo se nekaj naučili o zgradbi mikrokrmilnika. No na faksu pa smo imeli predmet z bolj uparbnim krmilnikom, in sicer s PIC-em. Kodirali smo v ASM-ju in moram rečti, da so nekateri imeli velike probleme in mnogim se je PIC zameril. Mene je pa osvojil in v vsakem projektu je zraven PIC. Sicer sem po letu dni kodiranja v ASM-ju presedlal na C in se več ne vrnem na ASM, ker nisem mazohist. ASM je dober za spoznavanje krmilnika, samo se ti lahko hitro zameri. Ob današnjih zmogljivih krmilnikih je trditev o optimizaciji kode v ASM-ju že skoraj brez pomena. Meni se C dopade, ker je veliko funkcij že napisanih in jih samo kličeš. Tisto stvar za kar je funkcija napisana pa potem itak spoznaš podrobno, ker je velika verjetnost, da bo šlo nekaj narobe.

[Sokrat]

Umnik, jaz sem imel pa v srednji soli ravno s starejsimi predavatelji boljse izkusnje - dobro so znali "prodati" svojo snov in dobro so znali oceniti, koga stvar zanima (in je kandidat za nadalnji studij, itd.) in komu je precej vseeno in samo mora dobiti pozitivno oceno, da konca letnik. Entuzijazem je precej relativna stvar; zainteresiranim ucencem so z vecjim zarom predstavili svoj predmet, nezainteresirane so pa pustili pri miru (kolikor je to v okviru ucnega nacrta mozno)Preverjanja znanja so sicer masova (testi), a je mozno kriterije nekoliko prilagoditi posameznikom, prav tako pa jim ponuditi tudi vec virov ob pouku (+ jih navdusiti za tekmovanja in raziskovalne projekte); tistih, ki jih ne zanima, pa ne posiljujejo z detajli, ampak od njih zahtevajo minimum in ga veliko lazje dobijo (najbrz se je lazje nauciti dobro manj snovi, ki je hkrati bolj enostavna, kot pa del bolj obsezne in komplicirane snovi, kjer se nezainteresiran dijak hitreje "izgubi").

Hecno, ampak vsi "dobri" predavatelji, ki so mi ostali v spominu iz srednje sole, so bili 40+ letni moski