www.elektronik.si

[Silvo]

Ker je tema pogovora zašla v drugo smer sem jo razdelil.

Proteus nisem hotel mešati težav z odskakovanjem kontaktov, motnjami ter težav z različnimi potenciali. Hotel sem povedati, da je to možno enostavno rešiti tudi hardversko. Sploh v koliko na "sekundarju" vezja to ni možno narediti softwersko- Recimo kot v primeru priložene fotografije - kjer je sekundar CMOS logika. Tisti, ki pa je z njo kaj delal pa ve kak problem predstavljajo vhodi .

Na fotografiji dela načrta je v praksi priključeno praktično vse kar je mogoče.
Kapacitivna sonda, tipka, mirkostikalo, induktivna sonda, kontaktor ... na "drugi" strani pa je CMOS .
Del načrta, ki sem ga obljubil:

[Proteus]

Zgleda, da je šlo za pogovor slepega in gluhega

RGorazd je omenjal procesor in vse moje pripombe so šle na račun procesorjev in ne logike, ki se izvaja s kombinacijo ožičenja logičnih elementov.

Kdo danes sploh še uporablja dobre stare TTL-ce?

Še ne dolgo nazaj je bil katalog "zbranih del TTL" od kakšnega Ti najbolj skrbno čuvana dokumentacija.

[Silvo]

[SimonS]

Jaz se vedno uporabljam TTL logiko, pa verjetno se kdo!
Zakaj? Ker lahko ene same vrata resijo par kilo programa v uC. Samo enostaven primer. Na uC hocem povezati dve zunanji enoti preko UART. uC ima samo en UART. Kaj sedaj?!
1. lahko porabim kar nekaj programskega prostora (ter prekinitve in interupte) in casa da si napisem SW UART
2. Lahko uporabim enostaven 74HCxxx, ki mi preklaplja UART med zunanjima enotoma.
Pa se stvari bi se naslo, zaradi katerih bomo se vedno uporabljali TTL in xMOS logiko, pa ceprav se da naceloma res vse nadomestiti z programom!

[Proteus]

[Iztok]

Se popolnoma strinjam z Silvotom. Motnje se najprej odpravljajo hardversko in šele potem softwersko. Začne se že z uporabo pravilne postavitve koaxialnih kablov in nadaljuje z blokadnimi RC členi ter optokoplerji ne glede na uporabljeno logiko.
V praksi sem imel že primere, ko sem moral uporabit optokoplerje čeprav sta imela IN/OUT isti minus in maso.

Tisti, ki trdi drugače očitno še ni imel opravka z stvarmi v industrijskem okolju, kjer se npr. v istem ohišju nahaja nekaj 10 kw močan motor in kakšna elektronika.

[Proteus]

Očitno tukaj res prihaja do pogovora slepega in gluhega, kjer vsak dokazuje svoj prav, pri čemur se nismo poenotili niti o čem teče beseda

Iztok , očitno smo se oddaljili od bistva, RGorazd je omenjal primer odskakovanja kontakta in ne motnje iz okolice.

"debounce" ni motnja iz procesa, temveč fizikalna lastnost kontakta, ki se prenaša tudi preko optičnih sklopnikov. "Debounce" se običajno na mikrokontrolerjih rešuje s programsko opremo in ne s kupom dodatnega HW. Kar odpri n.pr. računalniško tipkovnico.

[Iztok]

@Proteus če še ne veš ... motnja ki se inducira v žičkah tipke zaradi motnje iz okolice (vklop/izklop motorja ali drugega še posebej induktivnega porabnika) je zelo podobna dvojnemu "odskoku" kotaktov tipke. Če imaš kakšen osciloskop z memorijo in hold funkcijo lahko preizkusiš.

Tako da je primerjanje slepih in gluhih neumesno, ker gre pri elektroniki v tem primeru za identično "invalidnost".

[Proteus]

Najprej je potrebno med seboj ločiti motnje.

(1) motnje, ki so posledica EMC (Electromagnetic Compatibility).

Motnje, ki so posledica EMC povzročajo vsej kaj drugega, kot pa samo probleme na vhodih. Zaradi takšnih motenj se lahko malce sfrclja CPU-ju itd... Za odpravo teh motenj je edina ustrezna zaščita galvanska ločitev, pravilne ozemljitve, faradejeva kletka itd...

(2) motnje, ki se odražajo, kot trenutno nejasno stanje na enem izmed vhodov.

Sem spada med drugim tudi "debounce". V teh primerih mora pač programer vedeti kaj dela. Tovrstna motnja je med drugim tudi kratek izpad omrežne napetosti, kot posledica APV-ja na omrežju ob nevihtah, pa še kaj. Takšne in podobne zadeve se rešujejo v programski opremi z ustreznimi zakasnitvami oz. drugimi programskimi prijemi.

Očitno je, da jaz govorim o točki 2, ti pa o točki 1.

[Silvo]

[Proteus]

Priključitev frekvenčnih regulatorjev je zaradi višjih frekvenc rahlo problematična.
Oklope kablov (celotna pot od izvora napajanja, preko pretvornika do motorja) moraš OBVEZNO ozemljiti IZKLJUČNO na eni točki v razdelilni omari. Običajno se to ozemljuje na več mestih in prav to povzroča probleme. Jakotokaši imajo s tem običajno rahle probleme, tisti, ki je kdaj delal kakšen NF ojačevalec pa samo copy/paste-a principe "šibkotočnih povezav" v kakšnem ojačevalcu.

[Vajdo]

Pri nas smo imeli podoben primer s prikzovanjem temperature. Kabel ni bil oklopljen, in je bil cca 10 cm stran od vodnikov za 2 motorja po 45Kw. Ko smo dali oklopljen kabel, ga vezali na ozemljitev, je vse delovalo normalno. cca 5 cm stran od močnostnega dela je bil simens(prostorska stiska), delal brez problemov.

[Sokrat]

Hecno je, da je mozak iz originalne teme zatrdil, da je po vezavi oklopa na ozemljitev na eni strani postalo samo se bistveno slabse - skregano s teorijo in (splosno) prakso.

[Silvo]

Načeloma se strinjam s Proteus-om. Oklop je namenjen pobiranju motenj ne pa izenačevanju potenciala. Tudi sam pripenjam oklop običano na strani glavne omare. Za izenačitev potenciala služi dodaten vodnik večjega preseka, ki je tudi ozemlitev.
Pa še ena slaba lastnost katero je vrjetno "okusil" že marsikateri električar na vzdrževanju, ter pri tem preklinjal ključavničarja, ki je pri varenju slabo namestil maso.

[Vajdo]

Seveda je treba paziti, da je npr v krmilni omari oklop vezan na ozemljitev, na senzorju pa je le to potrebno pustiti v zraku.