www.elektronik.si

[Silvo]

Danes bom malo krajši. Čez dan ni bilo dosti časa. Čaka me še nočna ...

Prejšnji dan sem omenil, da imamo spisane vse glavne procedure za komunikacijo na 1Wire vodilu. Pa poglejmo, če je res oz poglejmo si primer branja DS1820 v primeru, ko je na vodilu sam ter ne preverjamo ID-ja.



Iz tabele je razvidno, da potrebujemo reset proceduro z preverjanjem prisotnosti, proceduro za pošiljanje ter proceduro za sprejemanje. Vse smo že napisali. Torej potrebno je vse to združit v eno proceduro. Pa poglejmo kako lahko to izgleda.


Nadaljevanje sledi...

[Silvo]

Izgled procedure za branje scratchpad-a DS1820.

[Silvo]

Najprej razlaga drugega dela procedure, ki je nisem utegnil pokomentirati včeraj. Za lažjo razlago se za moment vrnemo "prvi dan". Iz datasheta je razvidno, da ima Tiny13 64 baytov SRAM-a. To je dejansko 8 bitni pomnilnik z razliko od EEproma se mu ob izklopu napetosti vrednosti ne ohranijo. Do njega lahko dostopamo z instukcijami LDS in STS v danem primeru pa indirektno preko registrov, ki omogočajo indirektni dostop. V proceduri sem uporabil X register. Če pogledamo v datashet mikrokontrolerja vidimo, da gre dejansko za dva splošnonamenska registra, ki imata poleg osnovne možnosti registra, še dodatno možnost indirektnega naslavljanja. Postopek indirektnega naslavljanja je sicer precej preprost. V registra XL (spodnji biti) ter XH (zgornji biti) vpišemo lokacijo SRAM-a v katerega želimo nekaj vpisati oz. iz njega nekaj prebrati. Pri avr-jih se SRAM začne z lokacijo 0x60 velikost pa je lahko različna glede na mikrokontroler. Zaradi lažjega programiranja sem tej lokaciji na začetku programa dodelil ime equ LsbT=0x60. Torej lokacijo vpišemo v XL in XH register. V nadaljevanju s pomočjo instrukcije ST X+, reg shranemo vrednost ki je v registru reg v SRAM. '+' bo po končanem vpisu povečal vrednost v registru X za 1 kar pomeni, da nasledni vpis sledi v naslednjo lokacijo.

[Silvo]

Sedaj imamo spisano vse, za branje senzorja ter pošiljanje podatkov na serijski port računalnika. Naša glavna rutina je dolga celih 6 vrstic. Kot sem že omenil, vse podrutine lahko sedaj shranemo v posebno datoteko, procedure, oz procedure spremenimo v makroje. Tako lahko sedaj te procedure koristimo tudi v drugih programih.

[Silvo]

Pa poglejmo katere podatke smo shranili v SRAM oz kaj nam sploh lahko pošlje DS1820. Blok podatkov je sestavljen iz 9-tih 8 bitnih registrov.
Prva dva poslana bajta sta podatki o izmerjeni temperaturi. (LSB,MSB)
Sledita dva bajta eeproma TH/USER BYTE 1,TL/USER BYTE 2
Sledita dva rezervna bajta (prebrano kot 0xff)
Še dva bajta sta COUNT REMAIN, COUNT PER °C s pomočjo katerih se da izračunat temperatura natančneje od 0.5°C.
Zadnji bajt je CRC





Tukaj je sedaj naš celoten program.

[Silvo]

Prvi poslani bajt je LSB temperature sledi bajt stanja vodila 'O' ok 'E' napaka. Na screenshotu testiranje. 'E' je bil poslan, ko sem vodilo kratko sklenil na maso oz. sem senzor snel v protoborda.

[Silvo]

Prišel sem na idejo, da iz tega, kar smo naredili do sedaj naredimo uporabno zadevo. Recimo nek termostat, kateremu temperaturo ne prestavljamo pogosto, poleg tega pa ne potrebujemo stalnega prikaza le te. Tipičen tak termostat je cevni termostat za vklop črpalke centralne kurjave. (temperaturo praktično nastavimo le enkrat, prav tako ne potrebujemo dodatnega prikaza temperature.) Poleg tega so cevni termostati dokaj nenatančni. Prav tako jih večini ne moreš nastaviti diference. Z "našim" saj slednje ne bi smelo biti problem.

Kaj imamo do sedaj:
- spisane vse rutine za 1Wire komunikacijo
- komunikacija v smeri mikrokontroler -> PC
- možnost prejema vseh podatkov, ki jih pošilja DS na PC

Za termostat nam še manjka:
- komunikacija v smer PC - mikrokontroler (možnost za nastavitev)
- shranitev nastavljenih vrednosti v eeprom
- upravljanje z enim pinom, ki bo krmilil rele

Prostih pinov imamo za enkrat še dovolj. Tudi pomnilnika imamo še več kot dovolj. Do sedaj ga je porabljenega slabih 50%.



Nadaljevanje sledi....

[Silvo]

Ker pač uporabljen mikrokontroler nima hardwerskega USART-a bomo morali tudi za sprejemni del spisati svojo proceduro. Procedura mora delati zelo podobno kot oddajna, le da tukaj namesto pošiljamo sprejemamo.

[Silvo]

Še zadnja procedurca, preden vse "zmečemo" skupaj. To je vpis v EEprom ter branje iz njega. EEprom smo na kratko omenili že v "prvem dnevu". Gre za pomnilnik, kateri ohrani vrednosti tudi potem, ko se mikrokontrolerju izklopi napajanje. Naš mikrokontroler ga ima 64 bajtov. Za enkrat bomo uporabili le dva. Za temperaturno mejo ter diferenco. Če pogledamo v datashet, (poglavje 5.3) vidimo, da ima mikrokontroler za upravljanje z eepromom tri registre. EEARL - register v katerega vpišemo naslov kamor želimo pisati oz od kod želimo brati. EEDR - register v katerega zapišemo podatek za shranjevanje oz iz njega preberemo podatek pri branju. Za upravljanje služi kontrolni register z imenom EECR. Procedura za vpis je pravzaprav zelo enostavna. Pri vpisu v eeprom vpišemo podatke v zgoraj omenjena EEARL ter EEDR. V kontrolnem registru določimo način vpisa,omogočimo vpis ter vpis izvedemo. Pri branju je podobno. Določimo naslov, izvedemo branje, Rezultat preberemo v EEDR

;