www.elektronik.si

[Nekdo1]

Prisel sem do nenavadne ugotovitve in me zanima, ce se kdo ve kaj glede tega. Namrec izmeril/preveril sem karakteristike adapterjev/polnilcev za GSM telefone in odkril, da imata dva zelo stara (od mobitelov, kjer baterija ne drzi dlje kot pol minute) vse narobe.
Torej na polnilcu od Siemens C45 pise da ima output 5V, enosmerna, 420mA - v resnici pa mi kaze instrument okoli 8V. Se huje je pri eni stari Motoroli (ne vem oznake), kjer na polnilcu pise output 4.8V, enosmerna, 350mA, v resnici pa je priblizno 11.5V in to vse do 460mA (da, kratki tok pri kratkem stiku sem si upal izmerit ). Po drugi strani pa npr. na polnilcu od novejse Motorle E365 pise output 6V, enosmerna, 750mA in to do ponatankosti drzi.
Se kdo slucajno kdaj kaksen polnilec meril? Kako to, da si upajo napacne stvari napisati na adapter? Ali pa to, da baterija s casom vedno slabse v mobitelih deluje (tudi ce novo kupis vec ni isto kot nekoc) proizvajalci naredijo tako, da nek kvarljiv element vstavijo v polnilec, ki nato postopno visa svojo napetost ter s tem slabse polni baterijo (oz. jo unicuje)?

[Sokrat]

Tok je odvisen od bremena; ce nekaj dela tudi nad specificirano maksimalno obremenitvijo brez da se takoj pokvari, to se ne pomeni, da deluje narobe.

Napetost na izhodu switching napajalnikov brez prikljucenega bremena ... o tem ti bo kdo drug vedel kaj vec povedati; mislim, da rabis kolikortoliko veliko breme, da izmeris relevantne rezultate.

Mislim, da nisi odkril nic novega.

[Nekdo1]

Da, glede toka se popolnoma strinjam, vendar pac ti napajalniki imajo kot tisto vrednost zgornjo mejo omejitve za tok, torej ce hoce teci skozi vecji tok ga morajo rezati (zmanjsati). Hotel sem pac povedati, da jim ne uspeva dobro oz. natancno.

Glede napetosti pa bi ti adapterji morali vsaj po moje vzdrzevati konstantno napetost, ki pa je obcutno nad mejo. Sem probal prikljuciti en majhen upor gor pa je se vedno ostala ista napetost (obcutno previsoka).

[Nekdo1]

Oz. ups, sem probal se enkrat. Napetost pade, ce porabnika gor prikljucim, hm...

[Sokrat]

Polnilno vezje je tako ali tako v telefonu in ne v napajalniku, tako da je omejitev toka v napajalniku nesmiselna - bo ze polnilno vezje samo presodilo, koliko toka rabi in ga ustrezno omejilo, napajalnik pa je lahko "univerzalen" za vec razlicnih modelov istega proizvajalca.

[smatjaz]

Napetost na bateriji tako pogojuje baterija. Razlika napetosti, ki jo meriš na bateriji je posledica notrenje upornosti baterije. To pomeni, da če imaš baterijo 4.8V in jo polniš napr s 200mA, boš na njej izmeril napetost :

Uskupna=Ubaterije+Una notranji upornosti. Če je baterija dobra (notranja upornost je majhna, je tudi razlika zelo majhna).

Vsi ti napajalniki so napetostni, kar pomeni, da baterijo polnijo z razliko napetosti:
I polnjenja=Unapajalnika - Uskupna/R notranja. Tok se s polnostjo baterije zmanjšuje.

Lahko pa je rešeno tudi tako, da bateriji vsiliš konstantni tok, primer 200mA, ki pa je ves čas polnjenja enak. Napetost napajalnika (ko še ni priključen na baterijo) je precej višja od napetosti baterije.

Lp Matjaž

[Terc]

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[NeoTO]

A ni pri Siemensih pogosta okvara nekega čipa, ki je zadolžen za polnjenje baterije? Pred časom sem nekaj takega namreč slišal.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Makaron]

Vsak napetostni vir ima neko notranjo upornost, ki je z virom napetosti vezana zaporedno.
Ko priključiš gor porabik, v tvojem primeru baterijo od GSM, steče neki tok, ki polni baterijo. Ta tok povzroči na notranji upornosti napetostnega izvora padec napetosti Un=I*Rn , zato se napetost na priključnih sponkah tvojega polnilca primerno zmanjša. Priklopi gor baterijo od GSM in potem izmeri napetost. Boš videl, da bo nižja. Izmeri še tok in lahko izračunaš notranjo upornost svojega polnilca. V idealnem primeru je ta 0 in je neodvisna od izhodnega toka.