www.elektronik.si

[Silvo]

Zanimivo, večina starejše generacije ima doma še vedno analogne merilne instrumente iz pred 20 ali več let, ter jih še vedno redno ali občasno uporablja. Sprašujem se, a kdo od mlajše generacije še sploh uporabja analogni instrument. Zdi se mi, da se v tej temi ni oglasil nihče od mlajše generacije elektronikov.

[VolkD]

Digitalni instrument je pač nek drug instrument.
Ne smemo ju enačiti. To sta dva različna instrumenta, ki ju uporabimo glede na potrebe.
Nekaterih stvari ne moremo izmeriti z analognim instrumentom, drugih ne moremo izmeriti z digitalnim. To je tudi razlog, da se kombinirani digitalno - analogni instrumenti niso prijeli. Imajo namreč preveč kompromisov in tako ne zadovoljijo ne enih ne drugih potreb.

Bom navedel še par primerov, kjer je en ali drugi instrument (ne)uporaben.

primer1: potrebno je uglasiti nihajni krog na maksimalno vrednost amplitude. Vzorčno napetost jemljemo takoj za demodulatorjem.
Primeren je analogen instrument, saj se kazalec na obračanje jedra tuljavice odziva trenutno in sinhrono, razen tega pa imamo še direktno vidno povezavo na smer odziva(več/manj). Neprimeren je digitalni instrument. če je dovolj hiter potem ni dovolj natančen, da bi res lahko poiskali maksimum, če pa je dovolj natančen, potem je prepočasen, saj smo jedro že preveč obrnili, ki šele vidimo rezultat. Razen tega moramo številko primerjati s prej odčitano in ugotavljati ali je nov rezultat večji ali manjši. O sinhronem uglaševanju tu ne moremo niti razmišljati.
primer2: Potrebno je zaznati nihanje neke napetosti. Če je nihanje dovolj počasno mu analogni instrument sledi s kazalcem. Digitalni instrument pa nam daje različne rezultate, ki so naključno izbrani glede na utripanje dveh frekvenc(frekvenca nihanja in frekvenca merjenja). Dobimo torej nekaj povsem neuporabnega.
Primer3: Imamo RJ45 z vgrajenim transformatorjem. Iz oznake ne dobimo podatkovnega lista. Potrebno je ugotoviti priključke. Vemo, da sta vgrajena dva transformatorja s srednjim odcepom. Do tu lahko vse izmerimo z obema vrstama instrumentov.
Pojavi se vprašanje kako določiti kateri odcep je sredinski. Z analognim instrumentom se tega praktično ne da izmeriti. Ker je število ovojev precej majhno, žica pa dovolj debela je nemogoče izmeriti razliko v upornosti, saj pade v razred debeline kazalca. Z digitalnim instrumentom to ugotovimo za šalo.

Potrebujemo torej tako ene kot druge. Na nas pa je, da za določeno meritev izberemo pravi instrument.

[Pyr0Beast]

Analogen stoji v predalu ker je neroden za uporabo pri veliki količini meritev. Pri digitalcu brez premikanja skale narediš skoraj vse meritve z zadovoljivo natančnostjo. Tisti ki imajo auto-range so 'blessing'.

Analogni pa pride prav pri kakšnem merjenju toka (Okoli 1A in več), kjer lepo vidiš pulziranje ko se napajalnik skuša zagnati.

Pri majhnih tokovih, reda uA pa nima kaj tam za početi

[slavko p]

Iztok, tudi sam prisegam na UNIMER 33 že 30-let in bo še v naprej nepogrešljiv inštrument.

Lep pozdrav
Slavko p

[milan62]

Po Silvotovih merilih verjetno spadam med starejšo generacijo elektronikov. Analognih inštrumentov ne uporabljam že kakšnih 15 let. Ralogi za proti so: majhna notranja upornost, velikost inštrumenta, mehanska občutljivost in slaba odpornost proti električnim preobremenitvam. Uporabljam digitalne multimetre Fluke, merilna območja vedno izbiram ročno.

LP

[KlavdijC]

Darko imam enega italijanskega..z veliko skalo Supertester 680r.. Ta bi ti prišel prav. Namesto preklopnika preklaplaš puše. Tak bi ti prišel prav. Je starejši ampak tako malo rabljen da nima še prask

[cerovac_i]

Podoben ICE Supertester 680R je bil moj prvi univerzalni merilni instrument. Nabavil sem ga ko sem še hodil v šolo. Takrat so mi ga starejši znanci elektroniki priporočili zaradi velikega kota odklona kazalca.
Prvi problem se je pojavil zaradi baterije 3V. Ko sem služil vojsko, je v instrumentu ostala baterija in je, seveda, iztekla. Po povratku iz vojske sem poskušal na vse možne načine rešiti instrument, vendar nikoli več ni deloval tako dobro kot prej. Na koncu sem ga z veliko muko predelal na 2 bateriji 1,5V AA. Še vedno ga hranim, vendar raje uporabljam drugega.
Analogni instrument rabim za merjenje kapacitete kondenzatorjev po balistični metodi. V originalnih navodilih za ta instrument je celo natisnjena primerjalna skala za posamezna merilna območja upornosti, napetosti in kapacitivnosti.
Tudi za meritve ESR mi pride prav, ker se odklon lahko primerja s skalo za merjenje upornosti. Digitalni multimeter bi kazal samo mikroampere.

[reber]

@ Darko: Vem, da ne gre za trmo, pač pa gre za iskanje še bolj uporabnega inštrumenta za tvoje potrebe in te v bistvu zelo razumem, saj tudi sam včasih ugotavljam, da bi bilo zelo uporabno imeti doma pri roki še kakšen inštrument z drugačnimi merilnimi območji ... seveda bi to potem pomenilo, da bi za različne meritve uporabljal različne inštrumente, kar kmalu postane nepraktično zaradi večjega števila inštrumentov in prav priljubljene lastnosti večih inštrumentov bi si človek zaželel v enem samem.

Se pridružujem uporabnosti UNIMER 33, žal pa si ga ne lastim, sem ga pa uporabljal.

Nizka notranja upornost analognih pasivnih multimetrov za merjenje napetosti me ne moti, saj večinoma pri meritvah z analognim inštrumentom nimam potrebe za visoko upornost. MI7065 ima vhodno upornost 10Mohm, kar odpravi pomankljivosti nizke upornosti in če je elektronika v notranjosti dobra stara analogna elektronika, potem utegne biti to zelo uporaben inštrument

Mimogrede bom omenil še Iskra MOTOMER ki je namenjen avtoelektriki, ima namreč napetostna merilna območja: 3,2V, 10V, 16V in 32V sicer ne vem čemu služi 3,2V merilno območje, mogoče za natančno merjenje napetosti ene same svinčene celice akumulatorja, za ostala območja pa je jasno
Ima tudi vhod za 100mV shunt upor, tako da merjenje toka lahko izvajamo le z zunanjim shuntom, različni shunt-i za različna območja, v bistvu zelo zanimiva in dobra rešitev, žal za manjše tokove manj praktična, pa vseeno, robusten in praktičen inštrument za klasično avtoelektriko, ima še ohmmeter x1 in x10, merjenje kota platin in nekaj z vrtljaji motorja, ampak tega nisem nikoli rabil.

V omari sem našel zaprašen minerski inštrument, v bistvu je ohmmeter, na skali pa piše DETONATOR in MREŽA ter znak pa sploh ne vem, kje sem staknil 2 taka inštrumenta, še iz časov srednje šole, enega imam še nedotaknjenega, drugega pa sem predelal tako, da sem vanj vgradil en predojačevalnik in signal generator, saj je bilo v srednji šoli precej popularno delati kakšne ojačevalnike in light showe ki "delajo po glasbi", kazalec je bil kot VU meter, vgradil pa sem še en mali zvočnik. Ohičje inštrumenta pa seveda na las podobno ostalim iskrinim.

Za izdelavo inštrumenta po lastnih željah bi moral dobiti primerno ohišje, mogoče bi v Iskri znali kaj pomagati, dobiti kakšno surovo ohišje, mogoče pa bi celo prisluhnili željam in naredili kakšno manjšo serijo, v kar pa dvomim, saj v Evropi ne bi mogli prodajati, če ne bi imel varnostnega certifikata, ki pa najbrž ni poceni.
Verjetno se jim marsikaj ne splača in zato npr UNIMER43 ni doživel popolnoma nobene prenove, v bistvu model še vedno živi, le z nekoliko spremenjenim imenom, za ta inštrument si pa upam trditi, da prenove v bistvu niti ne potrebuje, ne bi se pa branil podobnega, s kakšno dodatno funkcijo.

.

[KlavdijC]

Kar se tiče baterije je pa res zanimiva. V temu je bila še zmajeva 3v . Redki tip baterije. Ampak malo iznajdlivosti pa je. Z mojim je vse uredu,brezhiben. Imam pa zraven še elektronski analogni multimer 33. Pa še enega ravno zaradi takih zadev in takih kot omenja Darko. Analogni je še dandanes pri nekaterih meritvah nuja . Še posebno okoli izmeničnih tokov in meritev le teh. Seveda ne frekvence, ampak amplitude,tokov itd.Iskra ima dobre merilnike. Tudi mi znamo nekaj narediti, da je po robu tujimi fabrikami.

[upor_nik]

Pozdrav, ..

Sam tudi uporabljam pretežno analogni instrument, najbolj mi pa služi ice 680R, imam pa tudi bratca 680E in Majorja od Panteca.

Cerovac_i!
Dele za 680R so prodajali na sejmu v udinah za 2E! Cela ploščica z elementi brez ohišja in instrumenta!

[ule]

Sam večinoma uporabljam MI 7043 v službi in doma. Digitalni je pa bolj redko v uporabi.
Za te analogne inštrumente imam v službi cel komplet uporov, tako da ga lahko hitro popravim, če ga slučajno malo "skurim" zaradi nepazljivosti.

[borut000]

Sam uporabljam več analognih instrumentov, predvsem dick smith q 1140, razen tega unigor 3p in iskra unimer 20, predvsem če popravljm kaj z elektronkami, zelo prav pridejo tudi cevni voltmetri, približno enaki so vsi, ne glede na to ali je to iskra ali heathkit, mislim da jih digitalni instrumenti nikoli ne bodo mogli popolnoma zamenjati, usposobiti pa moram še grundig univerzalni voltmeter ki je v bistvu fet votmeter pa mi izmenična področja nikakor ne delujejo kot je potrebno, razred zase pa je electronic normameter urc, ki je namizni instrument z napajanjem iz mreže, razen tega pa so silno uporabni tudi izmenični milivoltmetri naprimer iskra ma 3014 ki gredo frekvenčno višje in so tako uporabni kot output metri in za merjenje nf nivojev, je pa res da je analogne instrumente že malo problem dobiti, pri popravilu pa je največji problem dobiti ustrezno urico

[Azrael]

Ko že naštevamo kaj od analognih merilnikov imamo, še mojih 5 centov. Imam elektronski cevni voilt/ohm meter Heathkit VTVM IM13:




Od čisto analognih pa še 4, od katerih je precej v uporabi MI 7045 (kupljen iz druge roke na radioamaterskem sejmu leta 1993 v Ljubljani), ostali trije pa bolj poredko, saj je njihova skala majhna, ampak kaj hočemo, dva (Hitec in Voltcraft) sta bila darilo, tretjega pa sem dobil na način, vzemi, drugače gre v smeti.

Delujejo pa brezhibno vsi.

[Azrael]

Ko se že našteva prednosti slabosti analognoi digitaln, še nekaj primerov iz sveta jakega tokai:

primer 1: Za meritev nevtralne cone istosmernih motorjev in generatorjev (položaj krtačk za najboljšo komutacijo), so digitalni povsem neprimerni, saj se išče najmanjšo izmerjeno vrednost napetosti na krtačkah, ki se jih premika po obodu kolektorja (vzbujevalno navitje je med meritvijo priklopljeno na izmenično napetost).

Digitalni so pri teh pogojih enostavno prepočasni in odčitavanje številk je mnogo težje, kot samo slediti odklonu kazalca.

primer 2:Podobno je pri meritvi koliko toka po fazah "vleče" nek trifazni stroj, kjer je v vsaki fazi že svoj ampermeter. Če so inštrumenti kazalčni, se že po odklonih kazalcev in to od daleč, ve kaj se dogaja.

Podobno kot analogna in digitalna ura.

primer 3:Relativno velika poraba analognih v jakotokaškem svetu pomeni prednost.

Digitalni, ki bo nekaj kazal, čeprav je ena njegova vez v "luftu", lahko pomeni hudo napako pri diagnozi problema, če je merilnik po naključju pokazal pričakovano vrednost, ki pa z dejansko nima nobene povezave.

Po drugi strani je za merjenje današnjih uporov, ki imajo barvne obročke napackane, da niti pri novem uporu nisi prepričan katere barve je kateri obroček oz. kaj je sploh obroček in kaj barva ohišja upora, pa digitalni zmaga, zaradi lažje uporabe.

Ni potrebno nastavljjati inštrumena v odvisnosti od izbranega merilnega območja, odčitavanje je lažje, skale niso zbite in stanje baterije manj vpliva na meritev.

Po drugi strani test diode na digitalnih ni preveč zanesljiv. Če je kristal diode oksidiran (dokaj pogosta napaka dandanes), bo digitalni pokazal pričakovan padec napetosti v prevodni smeri, analogni zaradi večjega toka skozi merjeno diodo, da ima le ta prevelik padec v prevodni smeri ali pa da je sploh prekinjena.

Ni vsaka vrsta za vse in imata obe vrsti svoje dobre in slabe strani. Zato je potrebno imeti obe sorti.

[Branez]

Zato jaz uporabljam vse tri vrste: analognega, digitalnega in digitalnega.

Gledaj: Digit