www.elektronik.si

[vilibalt]

Naprava ustreza predpisom in kot sem že rekel je del vizualnega pregleda. Še vedno lahko kot pripomoček uporabljajo "pajser" za pregled zračnosti končnikov in so čisto v mejah zakonodaje. V vizualni pregled spada tudi pregled stekel (napokana, počena ali drugače poškodovana), prerjavenost karoserije, poškovodvana ogledala, spraskana stekla svetlobnih teles, poškodbe karoserije in vse kar izgleda, da bi lahko odpadlo z vozila med vožnjo, oviralo voznika ali kakor koli drugače zmanjšalo varnost vozila in ostalih udeležencev v prometu. Seznam je zelooo dolg. Ta del pregleda je pač bolj subjektiven kot objektiven in se zanaša na tehnično usposobljenost preglednikov.
Samo za primerjavo naj povem da na tahničnih pregledih zavrnejo med 10 in 20 % vozil. Kadar je na pregledu tudi inšpektor (ki nadzira delo preglednikov) jih 5 do 15 % vozil opravi tehnični pregled.
Sicer se pa bojim, da sva že malce zašla .

lp

[janiP]

[MadMax]

Ekonomičnost pri 2kW črpalki, katera obratuje v največji gužvi pol minute na vsakih 10 minut, kolikor minimalno traja pregled avta?

Sicer pa ima silvo22 dober point. Preglede se izvršuje na šalabajzerski opremi.
Vizualnega pregleda tudi ne izvaja pol-slepec, ampak mora kar lepo imeti brezhiben vid, ane?

Čeprav smo off-topic, me (pa najbrž še koga) pa vseeno zanima: ali ti s tem tvojim hidravličnim kolegom samo pokrivata drek, da ne smrdi, ali pa sta dobavitelja opreme? V slednje sicer nekako dvomim, a v naši Kokoški ni več nič neverjetnega...

[psevdonim]

nekateri hidravlični agregati so narejeni tako, da ko tlak doseže nekega nazivnega, se odpre nek mehanski ventil in olje začne tečti nazaj v rezervoar.
Torej, če je ta ventil nastavljen na npr. 100 barov, bo črpalka nabila olje v hidravlični inštalaciji na 100 barov, če takrat ne bo odprt noben elektro-ventil, ki bi rabil olje za premikanje nekega cilindra.
Imamo tri ali štiri take Kladivarjeve agregate, zato bi tam mogoče več vedeli o tem.

[Pyr0Beast]

[lojzek]

@Pyro, tak princip, kot ga je podal @psevdonim, je bil kar običajen. Jaz sem ga dostikrat srečal pri starejših strojih za brizganje plastike. Motorja ni ekonomično ugašat, če se npr 1 komad dela recimo 30s, v tem ima za opraviti nekaj hidravličnih gibov, pa recimo 15 sekund pavze. Ker gre za motorje večjih moči (nekaj kW, direktno ali pa Y/D zagon), se tega ne splača delat. Pri novejših strojih pa sem zasledil, da se hidravlična pumpa nekako razbremeni - porabi manj elektrike kot starejši stroj v fazi mirovanja.

[Pyr0Beast]

Ok. To je drugo, če je porabnik stalno prisoten in v uporabi, vendar pa ne potrebuje hidravlične energije.

Razbremenitev pumpe je preprosto taka, da se ves tok vrača nazaj. Mehanske izgube so enake, izgube zaradi 'bypass-a' pa 0-čne, saj ni razlike v tlakih.

Če je obstoječi motor premočan je potem paralelizacija s dodatnim, a šibkejšim bolj zanesljiva (v kolikor crkne, imaš backup) kakor obstoječe obratovanje s frekvenčnikom.

[LinuxFuter]

Sicer je to že totalen , amapk koliko vas, ki kritizirate predelavo mize za testiranje končnikov sploh ve kako se preveri če ima končnik luft? In kako ta zračnost sploh zgleda
PS: upam da veste da je test v osnovi digitalen: je ali ni zračnosti v končnikih/podvozju, ker če je minimalna zračnost v končniku je to že primerno za menjavo.

Ontopic: predelava krmilja ne pride v poštev?

[vilibalt]

@ LinuxFuter: Hvala.

Predelava (skoraj) ne pride v poštev, ker je krmilje zasnovano na dokaj trapast in kompleksen način. Težava leži v dejstvu, da je elektronika narejena univerzalno in se uporablja v več različnih napravah. Kakor sem razumel tudi v hidravličnih dvigalih. Potrebno je le pravilno uporabiti vhodne in izhodne signale ter zagotoviti EEPROM s pravo verzijo za namenjeno napravo. Žal gre za elektroniko starejše izvedbe, ki je proizvajalec ni kaj dosti spreminjal skozi leta.
Mi je pa 6dan8 dal misliti za še eno izvedbo s frekvenčnikom, a zahteva nekaj več napeljave. Sicer pa kot se je izkazalo bi lahko v naslednjem takšnem primeru, če se pojavi, raje šli v prevezavo motorja. Sedaj vsaj točno vemo za to izvedbo koliko moramo zmanjšati obrate.

lp

[janiP]

Ne vem, zakaj morate biti vsi tako nastrojeni!

Meni se zdi vilibaltova rešitev čisto v redu (nekaj dodelav ne bi škodilo). Pač v osnovi nima specialne črpalke in ventilov, ki bi omogočali regulacijo hitrosti. Tisto z dušilkami in tlačnimi ventili bi se mi zdela v tem primeru bolj kavbojska rešitev - motor bi pri mali hitrosti s polno močjo grel olje. Frekvenčni pretvornik in njegova vgradnja sta na drugi strani dokaj poceni.

Moj predlog za izboljšavo:
Kontaktor pred frekvenčnikom bi uporabil kot varnostni - bil bi stalno vklopljen (vklop s tipko ON, izklop s tipko OFF ali tipko za izklop v sili - ali kaj podobnega). Frekvenčnik bi bil tako med delovnim časom stalno napajan. Frekvenčnik ima zagotovo digitalni vhod, ki ga lahko nastaviš, da vklopi/izklopi motor. Signal, ki sedaj vklaplja kontaktor bi lahko vklapljal ta digitalni vhod. Primerno nastaviš rampe in zamikov ni več.

Če bi pa samo želel zmanjšati hitrost na fiksno znano vrednost, se mi pa zdi bolj elegantno nabaviti črpalko z manjšo iztisnino, kot pa previjati stator.

[silvo22]

[6dan8]

Offtopic:

[silvo22]

[Azrael]

Po mojem mnenju, tole s frekvenčnikom ne bo štimalo kaj preveč dolgo časa. Pa ne zaradi frekvenčnika.

Problem je obraba in temperatura, kar bo spreminjalo lastnosti hidravlike.

Sedanja rešitev je v smislu, kot tisti šofer, ki je hkrati tiščal gas in bremzo, da se je avto premikal s primerno hitrostjo. Problem je v hidravliki in tam bi bilo treba rešiti problem, ne pa ga zakamuflirati tako, da se zafeclja še štromarijo.

[SimonS]