www.elektronik.si

[Sokrat]

Bo zgleda kar tako, kot je napisal Boris; datasheetek.

[Silvo]

Danes sem bil "pnevmatičar". Na enem stroju sem preventivo zamenjal sklop pnevmatskih ventilov. Zamenjane ventile sem potem seveda obnovil. Gre za ventile Rexroth (Bosch Grup) - Po moji presoji so to najvzdržjivejši ventili, ne rabijo mazanja , niso občutljvi na nečistoče - kondenz v kompremiranem zraku. Večina ventilov je na stroju delala kakih 8 let! (tale na fotografiji je malo bolj nov) Ker pa verijetno marsikdo še ni videl razstavljenega ventila sem ga pofotografiral.

Izgled ventila pred posegom (ventil sicer ni pokvarjen)


Razstavljen:


Rezervni deli:
V ventilu sta le dva "O" tesnila, ki so sicer v klasičnem ventilu z batom najšibkejši člen. V tem ventilu nimata ključne funkcije. Eden tesni steber elekromagneta, drugi pa ročico za ročno upravljanje. Tudi ob okvari teh bi ventil še vedno delal. Le spuščal bi.


Čez dobre pol ure:

[branko47]

Pred kratkim sam dobil tale števec. Izdelovalo ga je podjetje Elkom Strojkoplast Maribor. Po 20-tih letih dela brezhibno.
Na spodnjem, mehanskem (A) števcu se nastavi ciljna številka (svaka številka ima tipko)



Digitalni števec (B) prikazuje tekočo številko. Ta za obratovanje potrebuje impulz 12-24V, zraven je še reset tipka.
Ko je A=B se sproži relej ki ima 1 par kontaktov (220V/5A).
Lahko se tudi nastavi samodejno obnavljanje ciklusa.
Sliko sem naredil z mobitelom pa je kakovost zelo slaba. Zaradi tega nisem poslikal TIV. Noter je okrog 15 IC in še cel kup drugih elementov. Naprava najbrž ni bila po ceni.



lp,
branko47

[Silvo]

Popravljal sem en stroj v katerem je nekaj teh zanimivih relejev. Služijo za štetje ter delajo dokaj podobno kot pomični register. Tuljava ima dvojno navitje. Ob prisotni napetosti pritegne ena kotva (kontak) Kotva ostane pritegnjena tudi takrat, ko je tulava brez napetosti. Ob sledečem impulzu pritegne sledeča kotva. ... (to navitje dela kot "CLK") Drugo navitje je reset. Ob pristnem impulzu vse kotve spustijo.

Pogled od zgoraj:


Pogled s strani:

[fbifbi]

Prilagam sliko (po mojem mnenju optični čitalec) enega zanimivega sklopa v fax-u.

[andrejj]

Ta optični je tudi v skener.

[jur]

Kvarc kristal za 100 kHz.

Jur

[RGorazd]

Enkrat sem videl en izredno star AM sprejemnik, ki je namesto "kristala" imel kristal. Mislim da svinčev sijajnik (a se mu tako reče, ali v tem smislu). Deluje bojda tako kot varicap dioda. S spreminjanjem lege igle po kristalu iščeš postaje. Mislim, da je bil tak princip delovanja. Naj me kdo popravi če ni prav, če pa ima kdo možnost to slikati, bi bilo pa zelo zanimivo to videti še 1x

LP GOrazd

[Sokrat]

Skoraj tocno - tisti kristal deluje kot detektorska dioda (saj tudi je tocno to - dioda, ki sluzi kot detektor za AM), frekvenco pa ponavadi nastavljas z gromozanskim (za danasnjo elektroniko) zracnim nastavljivim kondenzatorjem, ali pa (pri bolj "kavbojskih" resitvah) kar s preoblikovanjem tuljave v nihajnem krogu. Tisto premikanje igle po kristalu sluzi vzpostavitvi P-N stika (junction - slovensko ?), torej "izdelavi" diode.

Namesto tega svincevega sulfida bi lahko za detektor uporabil germanijevo diodo in prisel do boljsih karakteristik in manjsega sprejemnika, a na nesreco ljudi pred davnimi casi se niso prodajali germanijevih diod v vsaki trgovni z elektroniko, kistale pa je bilo mozno najti marsikje v naravi

[andrejj]

Takšnega sem videl,ko sem bil smrkavec.

[jur]

Ja, kristal svinčevega sulfida se pod lahko obnaša kot navadna (ne varicap) dioda. Potreben je nihajni krog (tuljava in spremenljiv kondenzator), kristal sulfida in visokoohmske slušalke. Nič baterije. Enkrat sem poizkusil. Razen srednjevalovnega oddajnika RTV Ljubljane ni lovilo nič, pa še to zanič. Nihajni krog je bil prav uglašen, ker je na normalne polprevodnike sprejemal v redu. Moj kristal je bil na eni strani bolj amorfen, na drugi strani pa pravi kristal.

Polprevodnost se pojavi samo v določeni legi in velikosti kristala, pa kontaktni material mora biti pravi. Ker svinčev kristal nima priključkov, je diodo potrebno najti z dotikanjem na različnih delih kristala. Postaje se lovi z uglaševanjem nihajnega kroga.
Današnja izbira je seveda germanijeva dioda, ampak teh včasih niso imeli....

Jur

[VolkD]

jur, je tisti kristal v tvoji lasti?

Sam namreč zbiram kristale. Kristala te oblike in s to frekvenco še nimam.

[jur]

[Sokrat]

Kaksno "frekvenco" pa ima detektorska dioda, ki ne rezonira ?