www.elektronik.si

[jur]

Sem poizkusil. Brez opeklin. Kratek hiter pljusk ni naredil škode. Da stvar ni tako nevarna sem videl, ko so mi v tovarni dušika pljusknili pol vedra tekočega dušika po nogah.

Poizkusil sem tudi raztaljeni aluminij. Če z vodo zmočiš prst, lahko brez škode z prstom prerežeš curek tekočega aluminija. Temperatura tališča je čez 700 stopinj, če se ne motim, vendar mora pri vlivanju biti še bolj segret. Poudarek je v tem, da mora biti dotik kratek in prst moker, sicer poogleni. Voda, ki izhlapeva naredi tanek zaščitni sloj pare, ki prepreči dotik z tekočo kovino.

Na podoben princip deluje kapljica vode, ki jo kapnemo na vročo ploščo štedilnika. Če je plošča dovolj vroča, bo kapljica lebdela nad ploščo deset sekund ali še več. Izhlapela para preprečil kontakt z ploščo, zato kapljica ne razpade, ampak se počasi manjša.

Stvari zgledajo ekstremne. Če ne bi videl, da deluje pri drugih, sam ne bi poizkusil . Vsekakor je manj nevarno, kot če se človek napije in gre vozit...

Jur

[Sokrat]

Talisce je malo pod 700 stopinj (pri 695 je gosta "corba" rumeno-oranzne barve, ne tista ziva rdeca, ki je precej manj viskozna in ne postane srebrna tako hitro, a ni bistvebno visja za vlivanje (pod 750). Take stvari vseeno nebi sam poskusal (postena opeklina koze in podkoznih zivcev, ni ravno tako, da bi clovek kar pooglenel zaradi tega, opecen si pa zelo solidno).

[kemik]

Sem že videl, da so ljudje nastavili roko ter po njej polivali tekoči dušik. Samo ni z roko (dlanjo) naredil zajemalke, da bi dušik tam stal, je samo po njej tekel, ni pa se je dotikal, ker je bila spodja plast (ob koži) že v plinastem stanju, tako kot kaplica vode na vroči plošči. Ne bi se pa upal pomočiti prsta v tekoči dušik.

Hecno je videti, ko potopiš v tekoči dušik gumjasto cev (ali pa kako rožo), jo ob robu mize razbiješ tako, kot da je steklena, ko pa se spet segreje so košči tako prožni kot prej. Mimogrede, kuliji, ki jim konico pomočiš v tekoči dušik ne pišejo tudi kasneje, ko se segrejejo (vsaj naši niso).

[jur]

Proti pričakovanju se je pokazalo, da je po občutku še najbolj mrzel plin butan propan (bolj kot tekoč dušik). Enkrat je nekomu (ne meni) uspelo odlomiti ventil od plinske svetilke, ki ima plin v konzervi (pol kile ali nekaj takega). Plin je začel v curku teči ven. V bližini ni bilo ognja, pa pihal je spodoben veter, ki je plin sproti odpihnil, zato sem svetilko obrnil nad kozarec. V njem se je nabralo okoli deciliter tekočega plina. Plin je pri izhlapevanju rahlo brbotal, manj kot voda pri vrenju, nič pretresljivega. Pri polivanju manjše količine plina po roki je bil občutek res mrzel. Tako, kot da bi pozimi vtaknil roko v ledeno mrzlo reko, ki izvira v alpah.

Drug mrzel plin je CO2. Eno jeklenko (22 kg) imam namesto kompresorja za odpihovanje prahu. Nima notranje cevke, zato ven pride le plinast CO2. Stvar ima dovolj po potrebi dovolj pritiska, da odpihne najhujšo svinjarijo, pri tem pa nič ne ropota. PC power supply očisti prahu, brez da bi ga bilo potrebno odpreti. Potrebno je le blokirati ventilator, da ne zariba od visokih obratov. Pri daljši uporabi pa postane ventil mrzel. Prst se takoj prilepi gor.

@kemik: Tekoč dušik je potrebno iz roke po hitrem postopku pljuskniti naprej. Ne bi si ga upal držati dalj časa. Mogoče ne bi bilo nič, ampak ne bi tvegal.

Jur

[egomez]

[Sokrat]

[jur]

Butan propan je bil po občutku bolj mrzel, ker nima zelo nizkega vrelišča in je prišel v neposredni stik z kožo, brez da bi se naredil toplotno izolirajoč sloj plinastega butana. Roka (koža) je bila dejansko hladna (beseda "občutek" je morda rahlo zvajujoča). Z kozarcem butan plina bi dobil ozeblino, če bi ga polival v isto točko (če ne bi kdo prižgal cigarete). Ker plin dobro topi maščobe, je koža postala belkasta, enako kot če bi jo pral z bencinom ali razredčilom.

Pri LN2 je bil stik z nizko temperaturo bistveno krajši, pa se to je bil stik z plinasto fazo. Pa še to je bilo stestirano naprej z delčkom prsta, pol prsta in tako naprej.

Jur

[Ch4N93]

[Sokrat]

Pregreto in presuseno - sicer bi rad videl junaka, ki bi saril z roko po tekoci kovini (katerikoli - lahko tudi svinec zaradi mene). Pri nas se uporablja v livarnah sekundarni aluminij nekaj proizvajalcev, slovenskega imamo ocitno samo enega (Talum), ostala roba je nemska. Ravno Talumovi bloki so ocitno vsi hlajeni v vodi (ali skladisceni zunaj ...), kar pomeni pogoste eksplozije ob taljenju, ce clovek ni previden (= jih prej ne posusi) ... v bistvu letijo naokrog aluminijasti srapneli kot pri zaresnih granatah, ce ga pa potopis v staljen material, se pa lahko zgodi zgoraj omenjena zgodba in naokrog leti staljena kovina, ki dela solidne luknje skozi obleko, potem na kozo pa se toliko bolj Ce bo kdo delal v livarni, naj zelo resno uposteva navodila, ki jih bo dobil, sicer bo zivahno ... to ni kopanje jarkov, kjer je najslabsa stvar, ki se ti zgodi, musklfiber naslednje jutro ce prevec migas ...

[iggy]

[jur]

[iggy]

[jur]

Discovery channel (ali nekaj podobnega) je prikazoval indijance (ali nekaj podobnega), ki so hodili po ognju. Tipi so se nažlampali vode, po telesu (razen po podplatih) pa so se premazali z nečem, kar je preprečevalo znojenje. Ker je vsa voda udarila na podplatih so postopali (ne tekli) na močni žerjavici presenetljivo dolg čas. Brez sledu opeklin.

V Odklopu (oddaja kanala A) so pred časom snemali hojo po žerjavici. Na žerjavici so namerili nekaj čez 800 stopinj. Preden so hodili po njej, so jo razgrebli, tako da je bila temperatura nižja. Resno opečenih ni bilo.
Če bi se žareč ogorek zataknil med prste bi bil hudič. Lahko bi se spotaknil. Lahko bi se po pomoti ustavil.... Pri tej stvari gre lahko preveč narobe. Ni primerno...

Jur

[zrij]

@sokrat: ja, voda v talinah zelo hitro upari in če je je preveč, dobro eksplodira, oziroma eksplozivno se upari. Para ima okoli 1800 kratni volumen vode.

To se lepo vidi, če "profesionalci" gasijo dimniški požar z vodo. Dejanje avtomatsko pozove zidarje v hišo.

Zdravko

[Iztok]

Link4