www.elektronik.si

[vilko]

Instaliral sem si Demo verzijo uVision 8051 in poizkušam ga razumeti. Pri tem naletim na začetniške težave in prosim za pomoč.

Cilj je program Hello.c, ki je kot vzorec priložen paketu in ki brez komentarjev izgleda tako

[Sokrat]

Ena tezava: program iz demo verzije ne bo deloval na AT89C2051 (bi pa deloval na AT89C4051). To je sicer omenjeno na Keilovi strani, a si najbrz spregledal, ker je precej zakopano. Omejitev na 2 KB kode velja, ob njej pa je omejitev se ena (ne vem ali se drzi ali ne) - koda se postavi na naslov 0x800 (2 KB). V MCUju s samo 2 KB flasha je to seveda nemogoce. Upam, da te ne bo to razocaralo toliko, da bi obupal nad C-jem (se vedno obstaja zastonj alternativa v obliki SDCC za 8051 brez tovrstnih omejitev, s tem da program lahko se vedno razvijes in preizkusis na uVisionovem simulatorju).

Da bi videl, kje je tezava pri tebi, sem prevedel hello.c in ga preizkusil v simulatorju. Postopek je enak kot pri tebi in se prevede brez tezav, le da sem jaz izbral AT89C4051 kot ciljni MCU, preveril pa sem, da je hello.c tudi med vkljucenimi datotekami za projekt in da seveda vsebuje normalno kodo. Ce si ti hello.c prekopiral nekaj drugam kot vaja3.c, potem ga moras v projekt vkljuciti (Add Files).

[vilko]

Ne razumem.

[Proteus]

Za Philipsove LPC mikrokontrolerje je demo Keil omejen na 4K.

[Sokrat]

Hm, da ne bom ucil krive vere - Keilova stran z opisom omejitev pravi, da ne ("The startup code generated includes LJMPs. Code generated cannot be used in single-chip devices that support 2K Bytes or less of program space." - to je recimo AT89C2051). Mislim pa, da se je hello.c pri meni prevedel tako, da bi deloval normalno na AT89C2051

Kako to preveris zagotovo ? Ko je program preveden, si oglej Disassembly listing - ali se nahaja kaksen ukaz onkraj meje internega flasha (0x000 do 0x7ff) ? Ce ne, potem ne bi smel imeti tezav (in mislim, da se ne, nisem pa preveril preden sem rezultat testa pobrisal).

Kako priti do prevedenega programa ? hello.c si skopiral v nek direktorij pod imenom vaja3.c. Odpri nov projekt (najboljse bo, da kar v istem direktoriju, kjer se nahaja datoteka vaja3.c). Ko priklikas preko vseh izbir (za zacetek daj raje AT89C4051, to lahko potem tako ali tako spremenis v nastavitvah projekta in opazujes razliko v rezultatu; opcija Select device ... v meniju Project), V oknu, kjer imas nastavitve projekta (okno, ki si ga ze prej sam opisal), dodaj vaja3.c na seznam vkljucenih datotek (Add Files, izberi vaja3.c in klikni Add, potem zapri okno za dodajanje in pritisni OK). Daj Build target (v meniju Project) in bi moral dobiti preveden program (prej v Options for target | Output se obkljukaj, da zelis rezultat tudi v .hex obliki, ce ga bi rad sprogramiral v pravi MCU in ne samo preizkusil v simulatorju).

[Proteus]

Stvar postaja zanimiva.

Sam sem poleg testne plošče MCB2130 dobil tudi CD, ki je imel poleg demo C-ja za ARM, tudi C za 8031. Že v opisu sem zasledil bonus (4K) za Philips-ove kontrolerje. Ko sem vso zadevo testno inštaliral (bolj zaradi firbca) se je v "bin" direktoriju tudi dejansko pojavila smiselna registracijska datoteka.

Če tega ni pri demo različici sneti z neta, potem očitno dobiš pri nakupu MCB2130 še boniteto za 8031

[vilko]

Po namigu, da evaluation version ne podpira 2051 (ker ima samo 2 K) sem pretaknil na 4051 in ponovno 'buildal' target. Dobil sem identično diagnostiko.
Imam star Disassembler ki dela v DOSu, in bom pokazal, kaj je našel v vaja3.hex
Samo en monument!

[Sokrat]

Vilko, ali si zdaj vkljucil vaja3.c v tvoj projekt ali ne ? To je kljucni korak, ki si ga v tvojem zacetnem opisu izpustil. Ko vaja3.c shranis z zeljeno vsebino (npr. v direktorij vaja3 s prekopiranim tekstom iz hello.c), ga vkljuci v projekt, kjer se mora prikazati pod startup.a51 (kot naslednja stvar v desnem seznamu torej).

[vilko]

Dissasembler kaže to:

[vilko]

Aha! Posebej moram vključiti vaja3.c v project. No, sem mislil, da je to samoposebi umevno, če sem že odprl project.
po tem, ko sem našel kako dodati v project vaja3.c in f7 (build) sem dobil
brez napak in opozoril. Še disassembler, da vidimo, kaj imamo! (glej datoteko vaja3.src (Zlomka! Extension .src is not allowed) bom dal kar sem, kot tekst:

[vilko]

Bascom pa je generiral sledeče:

[Sokrat]

Kot vidis tudi sam, je koda res premaknjena na 0x800 (2 KB). Veljalo bi si podrobneje ogledati startup.a51, da vidis ali je to sploh potrebno, ali bi lahko program zacel bistveno nizje in prihranil prostor (ne vidim nobenega objektivnega razloga da to ne bi bilo mogoce).

Disassembly ti zgenerira ze uVision, tako da ni potrebno komplicirati z drugimi orodji. Oblika je odvisna od nastavitev (zavihek Listing med Project options).

[Sokrat]

Pa se FWIW, zgoldocaseni Sokrat je zgeneriral tole:

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[vilko]

Seveda nisem hotel iz prikazanega takoj potegniti zaključkov. In jasno je, da se v assemblerju naredi najmanjša in najhitrejša koda, (za kar pa je potrebno imeti največ časa in znanja, se pravi vsako stvar se nekje plača).

Rekel bi, da je uVision nekje vmes, koda je obsežnejša od assemblerske in celo bascomove, toda z dodatnim vložkom znanja in časa, se da jo optimizirati in narediti primerljivo. stdio.h potegne v program vse mogoče vhodnoizhodne funkcije, ki jih morda celo sploh ne rabim. V tem primeru je gotovo bilo tako. Je pa C koda tudi fleksibilnejša od Bascomove, saj je kompatibilna s podprogrami narejenimi v drugih jezikih, in se z povezovalnikom (linkage editorjem) poveže v funkcionalno celoto. C pozna zapletene matematične funkcije, od trigonometrije, in naprej, računa z premično vejico, itd, je veliko več kot bascom.

Bascom je prijazen do začetnika, preprost, razumljiv, brez pasti. Z nekaj truda se da tudi v bascomu narediti skoraj vse, in če nismo v stiski s časom, se čez čas izračuna tisto kar potrebujemo. Z assemblerjem se da kombinirati, a je potrebno biti previden, gre za 'in line' assembler in se hitro z njim lahko naredi kakšna škoda.

Majhnost in hitrost kode, se mi zdi, ni tako kritična, saj se počasno in veliko kodo da kompenzirati s hitrejšim in večjim procesorjem, in zadeva spet deluje zadovoljivo. Drži ali ne?

Razmišljam sledeče: problemi, ki jih želim reševati, počasi rastejo po kompleksnosti. Glede na novo tehnologijo imam dve poti, ali naštudirati popolnoma novo orodje, kar me bo stalo precej časa in živcev, iskati bi moral pomoč, in pa seveda denarja, v kolikor ne bi po balkansko ukradel zadevo, kar je dandanes vse bolj in bolj redko in kaznivo, ali pa si nabavim cenejše orodje, ki sem ga sposoben plačati, bascom orodje, s katerim bom prihranil svoj čas in možgančke (oboje mi gre počasi h koncu), a trošil več procesorskega časa in pomnilnika.

Mislim, da je ključno vprašanje sledeče: ali se neka stvar z bascomom in primernim procesorjem ne da zadovoljivo rešiti.
Recimo, ali se ne da procesor povezavi z PC-jem, in preko PC-a z internetom
potem so čipi za direktno povezavo z internetom, no to so spet pravzaprav PC-ji, le brez ekrana, diska in tipkovnice, so le ploščice, ki vsebujejo operacijski sistem.
Na to še nimam odgovora.

Pozdrav