www.elektronik.si

[ljudsko]

Torej, odločil sem se, da si bom izdelal termostat za svoj laminator, ki sem ga predelal. Poleg originalnih nosilcev sem namestil teflonske, ki zadržijo nekaj toplote, ki bi se drugače prenašala na originalne nosilce, ki pa niso tako temperaturno obstojni. No, zdaj pa je moje prvo vprašanje, kakšen temperaturni senzor naj uporabim. Če se ne motim, so digitalni senzorji narejeni za merjenje nižjih temperatur (tam nekje do 130°C). Jaz pa rabim tipanje do 200°C in več za vsak slučaj. Razmišljal sem o varianti senzor-mikrokrmilnik-nastavitev temperature-rele, ki vklaplja grelce. Potem je tukaj drug problem-senzor mora biti temperaturno obstojen, saj ga bom namestil neposredno na tisto pločevino, ki objema silikonske valjčke. Torej za enkrat iščem primeren temperaturni senzor. Pogoji za ta senzor so sledeči:
- hitra odzivnost
- prenašanje in tipanje višjih temperatur (nad 180°C)

[xsyt]

Hitra odzivnost? Čemu???
Do nekaj čez 200°C se la temperaturo prav lepo merit s kakšno klasično diodo - premik kolenske napetosti v levo stran (proti 0). Jaz sem uporabil kar diodo 1N4148,OP, PIC uC, LCD, en potenciometer za nastavitev in rele.

[ljudsko]

Bi hotel deliti podrobnosti, prosim?

[PZUFIC]

Ne vidim razloga za kompliciranje z nekim elektronskim termostatom, ko klasični termostati uspešno služijo svojemu namenu.

[xsyt]

Za senzor mislim, da sem uporabil podobno shemo kot je tukaj;
http://circuit-electronic.blogspot.com/2007/03/measurements-temperature-by-diode.html

PZUFIC; z klasičnim termostatom je histereza ogromna, poleg tega nisem takrat našel primernega termostata, z tistim iz likalnika pa se mi ni dalo hecat. Na moj način je plastifikator še vedno uporaben za tudi za svoj prvotni namen, tiskanine pa so odlične pri 2-3 prehodih.

[ljudsko]

xsyt, hvala za idejo. Nisem vedel, da se da temperaturo meriti z diodo. Bom poskusil.

[ljudsko]

Bi šlo nekaj takega? Če sem prav narisal diferencialni ojačevalnik. Ojačanje A mora biti približno 500, da dobim za temperaturno razliko 1°C, na izhodu 1V. Ob enem pa mora biti tok skozi diodo, ki meri temperaturo dovolj majhen, da ne povzroča gretja (okrog 1mA). Ali si pravilno predstavljam vse skupaj, če ne prosim za popravke.
Vout=A*(V2-V1). Torej je D1 dioda, na kateri se meri temperatura.

[ljudsko]

Zanima me, ali mora imeti operacijski ojačevalec vedno pozitivno in negativno napetost, da deluje. Ali je lahko priključen samo na pozitivno napetost in maso?

[ljudsko]

Dobro, sem naredil navidezno maso. Cel dan se že igram in sem kar veliko odkril danes. Uspelo mi je sestavit vezje že do te mere, da na izhodu ojačevalca dobim napetost, ki raste s segrevanjem diode D2. Sem pa pustil en čas obe diodi na miru, da bi se temperatura stabilizirala, pomeril sem toka skozi vsako diodo posebej in sta enaka, tako da zaradi toka ne bi smelo biti temperaturne razlike. Mi operacijski ojačevalec na izhod vseeno da okrog 20mA. Ker je ojačanje 10, to pomeni da bi naj bila temperaturna razlika obeh diod okrog 1°C. Sem kar zadovoljen z rezultatom, glede na to, da vse ne more biti idealno. Upam pa, da sem se zadeve pravilno lotil in ne počnem kaj narobe. Za to pripenjam shemo, ki sem jo narisal. Upam, da se da razbrat z nje kje je kaj.
Pa še elementi:
- R1=R2=390E
- R3=R4=220E
- R5=R6=1k
- Rf=Rg=10k
- Diodi: 1N4148

Torej se lahko lotim zadeve naprej, ali naj kaj popravim?

[PZUFIC]

Pa kaj ti bo +/- 1 stopinja pri laminatorju. Operacijski ojačevalec ti vseeno na izhodu da 20mA? Pa saj vendar odčituješ napetost? Ojačevalce pač do svoje zmogljivosti daje toka toliko kot ga rabiš.

[ljudsko]

Jaz sem si zamislil tako, da je ena dioda hladna, torej referenčna, druga pa je tipalo. Torej od kolenske napetosti hladne diode odštejem kolensko napetost tipala. To ni dobro?

[PZUFIC]

Težava je v tem, da tudi temperature okolja niso konstantne. Je pa seveda odvisno od karakteristike diod.

A izhod boš peljal na MCU? Jaz bi z upori naredil napetostni delilnik, ki bi bil referenca, potem pa bi odšteval z napetostjo diode.

[ljudsko]

Ravno zdaj sem to premišljeval. Imaš popolnoma prav. Ampak, če se ne motim je kolenska napetost diode približno enaka pri sobni temperaturi. Temperatura prostora se mi pa tudi ne spreminja za 10°C. Kvečjemu od 20°C pa tja do 24°C. Misliš, da je to že kritično? Lahko pa se tudi motim glede karakteristike diode. Zdaj je lahko taka, naslednji trenutek pa drugačna.
Torej bi moral izračunati, oz. izmeriti, oz. pogledati v datasheet, kakšna je kolenska napetost diode pri sobni temperaturi, nato pa tako napetost zagotoviti z napetostnim delilnikom, ki bo ves čas enaka. Potem pa bom ugotavljal razliko napetosti na tipalni diodi in na napetostnem delilniku, ki je ubistvu virtualizacija kolenske napetosti diode pri sobni temperaturi (s tem predpostavim, da bi dioda pri sobni temperaturi imela takšno napetost). Bom poskusil takole.
Ja, izhod pa bom peljal na mikrokrmilnik z A/D pretvornikom. Vse skupaj bo na 7-segmentnemu prikazovalniku.

[ljudsko]

Torej, proizvajalec podaja pri referenčni temperaturi T=25°C, kolensko napetost pri 5mA toka od 0,62-0,72V. Kar obširen spekter . Kako zdaj določiti tisto pravo. Poleg tega je tok v mojem primeru okrog 1mA, da ne povzročam dodatnega gretja s tokom.

[PZUFIC]

Poskusi tako ja. +/- par stopinj po mojem nebi smel biti problem, če boš plastifikator uporabljal samo v bivalnih prostroih. Jaz pa, ko ga uporabljam enkrat pri 22°C drugič pa pri 0°C bi se pa verjetno že kaj poznalo.