www.elektronik.si

[benc]

Pozdravljeni

Ker sem videl, da ste na tem forumu kar veliki strokovnjaki glede previjanj motorčkov zato me zanima, če mi lahko kdo pove kako previti en stator od motorja za šivalni stroj. Stator je bil prekinjen in popolnoma zliman skupaj ker se je očitno zelo pregrel tako, da niti ovojev ne morem prešteti.

Koliko lahko odstopa število ovojev in debelina žice??
Kaj se zgodi če ni stator navit poponoma enako kot prej?
Žica je sedaj 0.23mm debela pomerjeno čez lak. Kaj če dam naprimer 0.26mm?? Ali moram dati več ali manj ovojev? Ali sploh ne bo špilalo?!?
Ali si lahko kaj pomagam z merjenjem upornosti navitja?

Kako pa rotor preverim če je OK?

LP

[reber]

Po vsej verjetnosti je to 0,2mm žica, lahko tudi 0,22mm
Ovoje se da prešteti. Navitje vzameš ven, če ne drugače ga izžagaš, paziti pa je potrebno, da imaš nepoškodovan šop žice, ki jo nato obdelaš s topilom ali ognjem, da lahko prešteješ ovoje. Ko imaš očiščene utore, vanj vložiš novo navitje, ki ga celotnega naviješ zunaj na ostrezen model.
http://www.elektronik.si/phpBB2/viewtopic.php?t=3898&highlight=alternatorja

[jur]

Če je navitje ožgano, meritev upornosti ne bo dala pravega rezultata, ker so lahko žice v navitju delno kratko staknjene. Če bo po navijanju navojev manj kot je v originalu, bo skozi motor tekel večji tok in ga bolj segrevalo. Najbolje je debelino žice zmeriti z preciznim merilom, navoje pa prešteti čim bolj natančno. Pri tanki žici se mi zdi najlažje žice odrezati z olfa nožem in kladivcem na obeh straneh statorja. To naredi gladek rez in je štetje lažje. Odrezan snop kablov se z primerno palčko izbije iz statorja in prešteje žičke. Duhamorno delo, ampak je izvedljivo.

Rotor na oko ne sme biti ožgan. Preveri se ga z ohmmetrom. Upornosti vseh navitij morajo biti približno enake in več kot nič ohmov. Proti osi morajo imeti navitja imeti približno neskončno ohmov (na navadnem ohmmetru).

Jur

[benc]

Hvala za odgovore.

Zanima me še kaj se zgodi če naprimer navijem isto število ovojev vendar dam debelejšo žico za 0.05mm (slučajno imam doma tako 0.25mm)?

LP

[jjakob]

Pomojem ne boš mogel naviti, ker bo žice preveč.

[Sokrat]

Pa se vecji tok bo tekel skozi navitje, ce ga nic drugega ne omejuje.

[reber]

Navitje ima induktivno upornost, tudi pri enosmernem motorju pride do tega.

[lucca brassi]

Če rabiš kak nadomestni kolektorček ali zavarit navitje na kolektorček ti lahko pomagam

[Iztok]

Nekakšen standard za previjanje rotorjev gre priblžno takole:

-zabeleži se korak tuljav glede na utore
-rotor se segreje in odstrani "povitje" tuljav med jedrom in kolektorjem da se pregleda in zabeleži zamik priklopov tuljav (zamik - jedro/lamela)
-v stružnici se odstrani navitje z obeh strani jedra - do kolektorja
-rotor se ponovno segreje in izbije žice iz utorov, ki se potem preštejejo in zmerijo
-po možnosti in potrebi se zamenja kolektor (ki se NIKOLI ne popravlja če je močneje poškodovan - popuščene ali zrahljane lamele)
-naredi in vstavi se izolacija
-navije se tuljave
-konce tuljav se priklopi - nalota ali "zakirna" v lamele kolektorja
-tuljave se povije z vrvico po glavi in preko utorov spelje proti kolektorju kjer se obvije še konce žic med tuljavami in kolektorjem (centrifugalna sila jih lahko kljub laku iztrga)
-v utore se vstavi plastične ali lesene zaporke - "kajle"
-rotor se segreje in zalakira z predgretim dvokomponentnim lakom (da je redkejši) in se ga suši v pečici pri 120 stopinj 10 minut v POKONČNEM položaju - kolektor dol
-potem se natakne ležaj pri kolektorju in v stružnici jedro obrusi z brusnim papirjem, kolektor pa postruži. Med struženjem se os vpne v glavo stružnice, zadnji del (stran kolektorja) pa se ne vpne v konico konjička ampak se ga nasloni z ležajem v posebno opornico v konjičku
-po struženju se med lamelami kolektorja zrezkajo kanalčki - potem se eventuelne "špene" rezkanja spet obrusijo z vodobrusnim papirjem ko se rotor vrti v stružnici
-FD

[lucca brassi]

sicer še nikoli nisem previjal elektromotorja pa vendar :

[Iztok]

[robertos]

Iztok! Zelo lepa razlaga, sem se kar spomnil na šolske čase, ko smo to še počeli. Zanima me, kako pa potem uravnotežiš- scentriraš rotor? Kar je pri rotorjih ki se vrtijo z več kot 10.000 obrati nujno potrebno, drugače trpijo ležaji . Vem, da se uporablja plastelin, ali vrtanje lukenj, samo zanima me postopek, predvsem v domači delavnici?

[California]

Enkrat sem previl rotor od kotne brusilke in ne priporočam podobnega početja nikomur, razen če nima izkušnje in za takšno delo opremljeno delavnico. Najprej sem moral ugotoviti število ovojev in pravilni utor na rotorju in verjemite, da pri lakiranih in zapečenih rotorjih to ni enostavno. Tuljave sem potem navil in jih vstavil na pravo mesto. Na kolektorju sem žice zacinil, rotor sem potopil v lak in vse skupaj zapekel v mamini pečici (nekaj časa potem ni bila uporabna za normalno peko), sestavil mašino in zadeva je celo delala - samo ne dolgo. Torej več kot teden dni trdega dela za nič, ampak takrat je bil to izziv zame. Takšnih projektov se od takrat na daleč ognem.
Lp Vlado

[Iztok]

Jaz sem se s tem ukvarjal le kratek čas pred davnimi leti, ko sem bil vajenec. Samostojno sem previl cca. 200 kom. rotorjev moči 100 do 2000W. Sem pa pomagal tudi pri previjanju 32kW motorja, ki je imel 320 lamel na kolektorju ... tako da sem malo okusil ta posel. In tega danes niti slučajno ne bi več počel doma za hobi.
V tistem času jih nismo balansirali ker je bilo šefu škoda denarja za stroj in časa ki ga to vzame. Zato sem pred časom na tem forumu tudi pisal o slabi kvaliteti dela v večini takratnih in tudi kasnejših previjalnic.
Moj vajenški sotrpin je kasneje odprl lastno delavnico in sam izdeloval kolektorske motorje za izvoz. Seveda si je nabavil centrirni stroj ki pa ni bil nič posebnega - neka enostavna varijanta. Rotor si s flomastrom oštevilčil (utore-lamele) in z ležaji vpel v pripravljeno posebno vzmeteno ležišče in ga vrtel z drugim motorjem preko gumijastega traku. Ob strani tistih vzmetenih vpetij ležajev so bili senzorji ki so zaznavali vibracije in vključevali stroboskopsko lučko s katero si videl kje je iz centra. Vmes je bilo treba tudi spreminjat obrate in izvajat teste pri več različnih rpm. Na mestih kjer je bilo treba odstranit materijal pa je kar odbrusil jedro z nekakšno mini brusilko. V glavnem za danes malo primitivna in zamudna zadeva ki pa je z malo prakse in potrpljenja dala kar zadovoljive rezultate za zagon resnejše s.p. proizvodnje. Danes ima najsodobnejše stroje iz japonske. Se pa ne ukvarja več z izdelavo rotorjev temveč specijalnih reduktorjev in transmisij.