www.elektronik.si

[jur]

Vrex 3D očala so pred časom ponujale patche za quake (prvi quake) in nekaj podobne vrste iger. 3D efekt je bil kar dober. Potem je stvar zamrla. Po mojem je bila razlog slaba kvaliteta video signala, ki so jo povzročali slabi vmesniki sinhronizacijskega signala. Pa še nobenega standarda ni bilo.
Gledanje anaglifov pa ni tako dobro. Anaglifno sliko mora tudi podpirati software.


V prilogi je način gledanja 3D stereo parov slik z golim očesom. Obstojata dva načina. Prikazani na prvi priloženi sliki (pogled je bolj paralelen), in škiljenje. Škiljenje je za večino ljudi lažje (slika 2). Med obema načinoma gledanja je bistveno, da sta sliki na monitorju med seboj zamenjani. Če nekdo dobi čudno sliko, morda gleda narobe in rešitev je lahko v zamenjavi leve in desne slike.

Jur

[jur]

V prilogi je ena na hitro narisana 3d slika. Pri pravilnem gledanju se manjši krogec pojavi privzdignjen od večjega za kakšen centimeter.

Jur

[Misko]

[quote="lucca brassi"]

[lucca brassi]

To ni nič takega , že od nekaj časa nazaj imaš v nVidia driverjih (ker imam pač to karto)možnost vklopa 3D očal.

Sicer v novih driverjih jih ne najdem , verjetno pa so definirane kar pod igro/program in se zaženejo takrat
Samo tu je šlo za to da igra rendira - poganja 2 ali več monitorjev posebej ( ne kak SLI ali kaj podobnega ) s tem da je slika za KOT zamaknjena
in se druži v glavi kot prostorski objekt . in mislim da si tu streljal mimo

jur meni tisto s krogcom rata samo še škilim kot vidra no ja vredu

a bi se dalo kje dobit tista anaglifična očala ( da imaprav stekelca ali plastične leče)

http://www.deviantart.com/view/34385521/

tudi te niso slabe

http://www.vrlogic.com/html/Trivisio/arvision-s_hmd.html

[Highlag]

Imam ena doma. Reklamno gradivo od Rittall-a

Hecno ko ti konkretno spomenik izstopi cca 1-2 cm iz monitorja

[jur]

Pri 3D stereogramskih slikah mora biti prava razdalja med levo in desno sliko. Če gledaš sliko na večjem ali manjšem monitorju ali pri drugi resoluciji, lahko pade slika ven iz obmoćja prilagajanja očesa. Če je razdalja prava, lahko gledaš slike celo uro brez kakršnegakoli napora. Oko trpi točno toliko, kot da bi gledal neko zadevo na dvojni razdalji oko <> monitor in nič več. Pri premikanju glave pri gledanju 2D slike pride do zanimivega efekta. Ta efekt je neprijeten za ljudi, ki imajo morsko bolezen, vrtoglavico in podobno.
Čim bolj je oko oddaljeno od zaslona, tem bolj tridimenzionalna slika nastane. Pri gledanju čisto od blizu efekta skoraj ni.

Jur

[jur]

V prilogi (3d.zip) je nahitro napisan program (3d.exe) za demonstracijo 3D gledanja.

Levo sliko predstavljata gumba 1 in 2 (gumba na levi strani). Desno sliko predstavljata ravno tako gumba 1 in 2 (na desni strani).
Levo in desno sliko je potrebno z gumboma Približaj in Razmakni (v meniju Nastavitev sirine med slikama) nastaviti na razmik med očmi tistega ki gleda, oziroma nekaj manj.

Leva in desna slika sta na začetku enaki. To je zaradi tega, da se oči lažje privadijo na 3D pogled. Ko je oko v 3D režimu, se lahko spremeni 3D izgled slike v posameznih korakih (pritiskanje na gumba Zmanjšaj in Povečaj v meniju Animacija korak po korak). Malo je nerodno gledati gumba 1 in 2 v 3D načinu in istočasno klikati druge gumbe, ampak je izvedljivo.

V meniju Animacija so gumbi za različno hitrost in dolžino 3D premikanja gumbov.

Ves efekt programa je v tem, da gumb 2 leze ven iz zaslona in v njega.

Jur

[jur]

V prilogi (3d.zip) je nahitro (med malico) napisan program (3d.exe) za demonstracijo 3D gledanja.

Levo sliko predstavljata gumba 1 in 2 (gumba na levi strani). Desno sliko predstavljata ravno tako gumba 1 in 2 (na desni strani).
Levo in desno sliko je potrebno z gumboma Približaj in Razmakni (v meniju Nastavitev sirine med slikama) nastaviti na razmik med očmi tistega ki gleda, oziroma nekaj manj.

Leva in desna slika sta na začetku enaki. To je zaradi tega, da se oči lažje privadijo na 3D pogled. Ko je oko v 3D režimu, se lahko spremeni 3D izgled slike v posameznih korakih (pritiskanje na gumba Zmanjšaj in Povečaj v meniju Animacija korak po korak). Malo je nerodno gledati gumba 1 in 2 v 3D načinu in istočasno klikati druge gumbe, ampak je izvedljivo.

V meniju Animacija so gumbi za različno hitrost in dolžino 3D avtomatične animacije.

Ves efekt programa je v tem, da gumb 2 leze ven iz zaslona in v njega. Animacija je primitivna, ampak na taki se je najlažje naučiti 3D gledanja.

Jur

Izvorna koda:

// Jur (J) 2006
unit Unit1;
interface

uses Windows,Messages,SysUtils,Variants,Classes,Graphics,Controls,Forms,Dialogs,ExtCtrls,StdCtrls,Buttons;

type TForm1=class(TForm)
Panel1:TPanel; GroupBox1:TGroupBox; GroupBox2:TGroupBox; GroupBox3:TGroupBox; GroupBox4:TGroupBox;
BitBtn1:TBitBtn; BitBtn2:TBitBtn; BitBtn3:TBitBtn; BitBtn4:TBitBtn; BitBtn5:TBitBtn; BitBtn6:TBitBtn;
BitBtn7:TBitBtn; BitBtn8:TBitBtn; BitBtn9:TBitBtn; BitBtn10:TBitBtn; BitBtn11:TBitBtn; BitBtn12:TBitBtn; BitBtn13:TBitBtn;
procedure BitBtn5Click(Sender:TObject); procedure BitBtn6Click(Sender:TObject);
procedure BitBtn7Click(Sender:TObject); procedure BitBtn8Click(Sender:TObject);
procedure BitBtn9Click(Sender:TObject); procedure BitBtn10Click(Sender:TObject);
procedure BitBtn11Click(Sender:TObject); procedure BitBtn12Click(Sender:TObject);
procedure BitBtn13Click(Sender:TObject); procedure FormShow(Sender:TObject);
end;

var Form1:TForm1;

implementation
{$R *.dfm}

procedure TForm1.BitBtn5Click(Sender:TObject);
begin bitbtn3.left:=bitbtn3.left-1; bitbtn4.left:=bitbtn4.left-1; end;

procedure TForm1.BitBtn6Click(Sender:TObject);
begin bitbtn3.left:=bitbtn3.left+1; bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; end;

procedure TForm1.BitBtn7Click(Sender:TObject);
begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left-1; end;

procedure TForm1.BitBtn8Click(Sender:TObject);
begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; end;

procedure TForm1.BitBtn9Click(Sender:TObject);
begin close; end;

procedure TForm1.BitBtn10Click(Sender:TObject);
var i:integer;
begin bitbtn4.left:=bitbtn3.left+48;
for i:=1 to 10 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; sleep(200); end;
for i:=1 to 15 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left-1; sleep(200); end;
for i:=1 to 5 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; sleep(200); end;
end;

procedure TForm1.BitBtn11Click(Sender:TObject);
var i,j:integer;
begin bitbtn4.left:=bitbtn3.left+48;
for j:=1 to 5 do begin
for i:=1 to 10 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; sleep(200); end;
for i:=1 to 15 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left-1; sleep(200); end;
for i:=1 to 5 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; sleep(200); end;
end; //for j
end;

procedure TForm1.BitBtn12Click(Sender:TObject);
var i:integer;
begin bitbtn4.left:=bitbtn3.left+48;
for i:=1 to 10 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; sleep(50); end;
for i:=1 to 15 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left-1; sleep(50); end;
for i:=1 to 5 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; sleep(50); end;
end;

procedure TForm1.BitBtn13Click(Sender:TObject);
var i,j:integer;
begin bitbtn4.left:=bitbtn3.left+48;
for j:=1 to 5 do begin
for i:=1 to 10 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; sleep(50); end;
for i:=1 to 15 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left-1; sleep(50); end;
for i:=1 to 5 do begin bitbtn4.left:=bitbtn4.left+1; sleep(50); end;
end; //for j
end;

procedure TForm1.FormShow(Sender:TObject);
begin bitbtn5.setfocus; end;

end.

[lucca brassi]

s katerim programom si naredil to delphi?

lp

[Sokrat]

Saj vidis da je jezik *pascal ... se imena objektov so kar default,ki jih Delphi ponudi

[VolkD]

Definitivno Delphi in to D5 ali višje..

[lucca brassi]

Nekaj podobnega sem videl v LabViewu samo ta im drugačne ''gumbe''

LP

[jur]

[VolkD]

Delphi je programski jezik, katerega sintaksa temelji na pascalu. Ima pa delphi precej več različnih funkcij kot pascal sam. Pascal sam kot tak namreč zelo slabo podpira grafiko. Tudi z nekaterimi modeli alokacij spomina, ki so v delphi-ju mogoči je pascal hudo skregan (različne virtualne in objektne metode).
Na internetu je mogoče dobiti kar nekaj knjižnic za delphi. Nekaj njih je plačljivih, nebroj je takih, ki se jih da dobiti free.
Če ne gre drugače se pač željeno knjižnico lahko naredi tudi doma. O tem koliko časa tako delo vzame ne bom debatiral, ker se tu pogovarjamo o hobistični dejavnosti, kjer čas ne šteje.

[jur]

Ja, free knjižnic za delphi je veliko. Na prste ene (pohabljene) roke pa se da prešteti take, ki delajo tisto kar rabiš. Od tega jih polovica ni dokumentirana, preostale pa delajo narobe. Če pa delajo prav, potem delajo samo v delphi IDE. Za samostojno uporabo pa jih je potrebno plačati.

Na koncu ugotoviš, da je najlažje da program od začetka do konca napišeš sam.

Licenca za delphi 2005 (upgrade) stane 360.000 SIT. Študentska verzija je res cenejša, ampak je skrajšana do neuporabnosti.

Jur