www.elektronik.si

[Borza]

Pozdravljeni!

Dobil sem podan ta program iz katerega naj se učim, pa ga ne razumem povsem.
S TMR0 naj bi štel spremembe (če se ne motim na RB0) iz 1 v 0.
Ni mi jasno zakaj točno se tukaj uporablja WDT, ter ob delilniku frekvence TMR0. Poleg tega pa ni jasno niti kako pride do razmerja 1:2, če je nastavitev v option_reg 0:0:0. Kaj se zgodi s Tosc/4?

Upam da mi bo lahko kdo pomagal. LP!

[matjazkariz]

Zakaj pa ne pogledaš v datasheet mikrokontrolerja? Saj je tam vse razloženo.
WDT s programom nima veze. Glede na to, da v kodi nikjer ciklično ne kličeš clrwdt, verjetno WDT v fuse bitih niti ni omogočen. Verjetno te je zmedlo to, da v inicializaciji z

[Borza]

super najlepša hvala!

ne znajdem se prav dobro okoli programiranja

tukaj mi prav tako ni jasno kako se beleži število prehodov iz 0 v 1

[igo]

Vsaka sprememba vhoda iz 0 v 1 poveča Timer0 za 1.
V While zanki se potem vrednost Timer0 prenaša na PORTD. Gor daš upore in ledice in bo binarno prikazovalo.

Kupi si knjigo Programirajmo PIC mikrokontrolerje, ali si dolpovleci primere programov, ki so predstavljeni v njej.

[matjazkariz]

Kako to misliš kako se beleži? Timer0 je 8 bitni timer, ki se inkrementira ob vsakem prehodu stanja na RA4 (T0CKI) iz 1 na 0. To je TMR0 register.

To bi lahko v praksi uporabil na primer za merjenje frekvence.
Z enim drugim timerjem bi določil časovno bazo, s T0 pa štel impulze na vhodu. Ob vsakem interruptu drugega timerja bi prebral vrednost v TMR0 ter ga nato pobrisal. Potem še izračunaš št. impulzov / časovna baza in to je to.

[Borza]

Aha, se pravi s tem ko izberemo zunanjo uro se odločimo da tmr0 ne uporabljamo kot časovnik? Kako pa potem na to vpliva delilnik frekvence?

[igo]

Timer0 je čisto navaden 8-bitni števec, ki za delovanje MCU-ja ni potreben. Ga pa lahko koristno uporabi programer, če je zahtevano delovanje programa takšno, da se ga lažje doseže s pomočjo števca nekih dogodkov.

Kakšni so ti dogodki, je odvisno od nastavitev bitov v ustreznih registrih. Brez preddelilnika lahko šteje spremembe stanj na določenem pinu. S preddelilnikom pa lahko šteje, kolikokrat je število korakov programa preseglo število v delitelju (deljenec/delitelj=količnik).

Kaj se bo počelo z vrednostjo količnika oziroma Timerja, je spet stvar programerja. Lahko uporabi zastavico, ki se je postavila ob prehodu iz 255 v 000, ali pa v Timer na silo vpiše neko vrednost, ali ga celo pobriše na 0.

[Borza]

Najlepša hvala, imam pa vseeno še ogromno vprašanj..

[Borza]

Prosim če mi lahko kdo pomaga, ne razumem kako se lahko prekinitev proži vsakih 5us

[MvE]

V 8bitnih PICih (gledam datasheet od PIC18F14K50 str.: 102) se frekvenca inkrementiranja timerja 0 dobi tako, da frekvenco oscilatorja delimo z 4 (to prikazuje slika na prej omenjeni strani. Napisano je Fosc/4).

V tvojem primeru je frekvenca oscilatorja 4MHz, torej:

4000000Hz/4 = 1000000Hz oz 1MHz,

iz tega sledi, da se vrednost TMR0 poveča za 1 vsakih:

1/1MHz = 1us,

Ker je register TMR0 8bitni ima maksimalno vrednost 255. Prekinitev se sproži vedno, kadar preide vrednost iz 255 na 0. Ker bi za to potreboval 256us moraš za svoj primer v TMR0 vpisati 251:

TMR0 = 251;

Se pravi ko vpišeš 251 in preteče 1us dobiš 252,
252+1us=253,
253+1us=254,
254+1us=255,
255+1us=0 <- Tukaj se sproži prekinitev

Ko se sproži prekinitev zbrišeš zastavico oz. še prej TMR0 takoj postaviš na 251, da dobiš prekinitev čez naslednjih 5us.

Zgoraj opisano velja če nimamo preddelilnika (prescaler). Kaj program dela in če opisuje to kar sem razložil, ne vem, to ti naj razloži nekdo, ki se spozna na assembler.

[Borza]

hvala za odgovor, tako približno sem si predstavljal, a kot primer sem dobil program braz nastavitve vrednost v tmr0

[igo]

V gornjem programčku se prekinitev NE proži na 5us !!! Kvečjemu se na 256us, če je preddelilnik na 1:1 in ne vpisujemo vrednosti v TMR0 na silo.

Sama prekinitev traja najmanj 10-12 ciklov, da se lepo spakira in odpakira registre ter pobriše kakšno zastavico. Potem pa je dobro v prekinitvi še kaj postoriti, kar nanese dodatne cikle. Pri 4MHz cikel traja 1us, torej je celo pri 20MHz težko doseči prekinitev na 5us, saj je program ves čas v prekinitvi.

To pišem za .asm , kajti v C-ju je tako kratke čase dejansko nemogoče doseči z zlaganjem funkcij iz knjižnic, temveč je treba vzeti .asm vsebino iz funkcij in jih do skrajnosti oklestiti. S tem pa C izgubi prednost, ki jo nudi z možnostjo vnašanja celih sklopov kode z enim samim ukazom za klic funkcije.

Vsak klic funkcije v C-ju skriva v ozadju cel sklop .asm kode. Prevajalnik poskrbi, da nastopajoče parametre funkcije spravi na ustrezna mesta znotraj sklopa, da si lahko potem iste spremenljivke podajaš med funkcijami.

Če ne veš, kaj se dogaja v ozadju, začni z Zbirnikom! Boš kasneje nadaljeval s C-jem, ali čim podobnim.

Sem ti že zgoraj napisal. Če bi rad pekel pice, si kupi Biblijo!
(beri: Če bi rad zapekel kak uporaben program v PIC MCU, si kupi zgoraj omenjeno knjigo.)
Še par programčkov iz omenjene knjige: http://www.svet-el.si/download/PICprogrami.zip
Jasno, da je celotna razlaga v knjigi.