www.elektronik.si

[twom]

Zelo lepo razloženo in še kaj več:
http://people.xiph.org/~xiphmont/demo/neil-young.html

Lep pozdrav,
Peter

P.S. okužen z audiofilstvom, zbolel na srečo (še) nisem

[twom]

je pa treba tekst v celoti prebrat ...

[zok]

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[tozir]

Noben nobenega ne sili da kupi Če veš da je za tvoje poslušanje 16/44.1 dovolj, potem je to to.

[nakamichi]

Kot je tudi sam napisal, hec tiči drugje..v masterju, ki ni za obe različici enak. Zato se dobi v dobri kvaliteti na audio CDju samo material določenih založb.

[gumby]

Dobra kvaliteta je bila prvih par let, ko so CD-ji sploh prišli na trg. Nato se je začelo tole.

[hamm]

Za poslušanje je res dovolj dobro 16bit/44.1kHz, vendar ko se snema, je pa bolje da se zajame čim boljša kvaliteta. Sam menim da je analogno še najbolj zakon

[tozir]

+1

Poznam nekatere izvajalce, ki radi snemajo analogno (trak), zatem pa prekonvertirajo v digitalno obliko. Pravijo, da ima nek svoj vibe. Hell if I know

[LukaL]

Sam sem pred kratkim prebral eno zadevo (profesionalni audio engineer) in je povedal, da lahko npr. ko produciraš/mo, lahko samplaš z 88100 kHz in 24/32 biti (bo imel master pač več informacij), ampak ko zadevo dobi v roke nekdo, ki bo izvajal mastering na komadu, bo pač zaradi omejitev CD formata pač downsamplal v 44100 in 16bit, tako da...pač tako je v svetu enic in ničel...za analogne "freake" pa je trak itak zakon...

lp

[protoncek]

Hja...po eni strani je trak res zakon, po drugi pa doda šum (pa še kaj). Potem ta šum odstraniš z najmodernejšimi Dolby in podobnimi kramami ter na koncu dobiš zvok, ki je slabši od digitalnega...

[Highlag]

Ne samo pluvat .

Dobiš tudi izredno dobro posnete CD ploščke, z veliko dinamiko, je pa res, da so bolj redki. Treba kakšne "čudne" založbe pogledat - recimo Chesky records, tudi to je res da ti ne izdajajo neke popularne glasbe.

Žal je 90% kupovalcev potrošnikov, in za poslušanje na potrošniških izdelkih velika dinamika ne pride do izraza, oziroma je celo moteča, saj enostavno manjka "tišji" del posnete glasbe.

Tudi ojačevalci v preteklosti imeli AB razred, danes pa je že skoraj vse D ali kaj podobnega. Saj ne rečem, da se ne da tudi teh narediti kvalitetnih, a v potrošni robi jih pač ni.

Na Hi-fi opremi malce višjega razreda pa vse to pride do izraza, pa ni treba audiofile omenjat. Ne rabiš bit audiofil da slišiš razliko.

[hamm]

No, v mislih sem imel mastering v 192kHz/24bit. Potem na koncu pa seveda konverzija. Cilj tako velike frekvence vzorčenja in bitne ločljivosti je ravno v tem, da se čimbolj približaš "zveznemu" signalu (upam da me sploh razumete). Idealno bi bilo vzorčiti neskončno vzorcev v eni sekundi, z neskončno ločljivostjo.

Pri analognem pa je problem šum, ja. Sam sicer nisem audiofil, samo ko poslušaš vinil ploščo z gramofona ali pa s CD-ja, je zvok z vinilke (Avsenik ) veliko bolj "živ" in pristen. Pa ne bi rad začel vojne, kaj je boljše: vini ali cd, samo pravim kako stvari jaz slišim.


lp

[hamm]

[protoncek]

Gotovo. Samo veliko večji problem je dobiti dobro vinilko kot dobro posnet CD.
Treba je vedeti da ogromno ljudi posluša mp3 in jim čisto zadošča...takim je CD ne samo ultra-super-duper Hifi ,ampak še mnogo več.
Analogno ni problem samo v šumu. Dodaja se še kakšen brum, pa zavijanje zaradi nekonstantne hitrosti (wov and clutter), pa neravna frekvenčan krivulja...da ne omenimo slabosti staranja traku..posebej tukaj digital zmaga. Sploh mislim da 192 ni poštena primerjava analognemu.
Digitalen zvok je teoretično lepši, bolj pravilen...ni pa nujno lepši ušesu - to je namreč daleč od idealnega. In ravno zaradi tega lahko slišimo vinilko lepše kot CD, pa čeprav naprave pokažejo kontra.
Glede razlike - poslušati je treba pravo vinilko in pravi CD, pa bo zadeva drugačna. Če vzameš nek referenčni CD, potem vinilka tukaj ne more ravno konkurirati, vsaj teoretično gledano. Pustimo ušesa.