www.elektronik.si

[agerksic]

Pozdravljeni.

Imam ojačevalnik, kateremu je odneslo izhodne tranzistorje, ki so bili nato zamenjani in zadeva deluje. Za silo. Ojačevalnik namreč nenormalno popači signal že pri majhnih jakostih. Sestavljen je iz ločenega predojačevalnika z več mono vhodi ( kao mikser ) in končne stopnje. Prilagam slike kako izgleda zadeva.

To je vhodni signal pri zelo majhnem gainu in majhni glasnosti.


Tukaj je gain nekje na tretjini, glasnost ni bila povečevana. Na vrhu ze že nekaj dogaja.


Gain na polovici


Gain na 3/4


Tukaj pa je gain zmanjšan, da je bil lep sinus, nato pa volume povečan na polovico. In spet je zgoraj nekako potlačen signal.


Se komu sana kaj bi lahko bil vzrok za takšno popačenje?

LP, Anton.

[Sibica]

Ojačevalnik ti pri previsokem gain-u clipa oz. zabiva.

Vzrok je prevelik gain.

[agerksic]

Tud če gain pustim na nizkem nivoju že pri zmerni oz. dokaj nizki glasnosti zvok hrešči.

[dipsi111]

Nič nisi napisal če sta bila (v kolikor ima ojačevalec to možnost) nastavljena mirovni tok ter 0V na izhodu ob odsotnosti signala na vhodu po menjavi izhodnih tranzistorjev. Si preveril pobudne tranzistorje? Imaš mogoče kakšno oznako ojačevalca ali shemo?

LP Boštjan

[agerksic]

Načrta nimam, ker gre za starejši Hughes & Kettner izdelek ( HK Audio stagehand 200 ) tudi na netu ga ni najti.
Ob odsotnosti signala na vhodu je na izhodu malenkost šuma ( nič bruma ). Mirovni tok nimam pojma kje bi ugotovil, če se da nastaviti.

[MadMax]

Ne napišeš jasno niti ali je to hišni stereo sistem, ali nekaj za ozvočenje... Po opisu sicer bolj drugo (mikser z mono vhodi), a.... Če prvo: sta bila skurjena oba kanala? Če ne, meri napetost na emitorskih uporih pa primerjaj s popravljanim.

Shemo si pa zrišeš iz vezja v kaki uri-dveh, odvisno od zagnanosti. Pa še hvalil se boš lahko, da zganjaš reverse-engineering.
Zadeva ima kot vidim natanko 2 trimerja. Poslikal si en kanal, torej je najverjetneje en trimer za mirovni tok, drugi pa za offset. Mirovni najbrž Tr1. Če si zrišeš shemo ti bo jasno.

Pa ne pozabi na Ohmov zakon in ZKP, ko boš meril napetosti na uporih.
Tok je največkrat ranga nekaj deset mA, redko preko 100, ampak na pamet se tega pač ne da povedat. Se pa da po eni drugi logiki zadevo pravilno nastavit, a to bomo jemali naslednjič. Zaenkrat imaš zadosti domače naloge.

[Profesor Einstein]

Zdravo

Problem pri popravilu ojačevalcev je v karakteristikah novih tranzistorjev.

V kolikor gledaš samo oznake in stopiš v trgovino z elektroniko ne bo nikoli delovalo pravilno.

Vedno je treba pomeriti tokovno ojačanje starih tranzistorjev če seveda še kateri od njih deluje, da se dobi podatek kakšne je potrebno iskati ko greš v nakup.

Brez merjenja ojačanja že ob samem nakupu je malo verjentosti za uspeh pri servisiranju.

Pri skurjenem enem kanalu bi se jaz osebno odločil za obnovo obeh kanalov z enakimi tranzistorji, je pa seveda to dražja zadeva.

***************************
** NAPOTKI ZA POPRAVILO **
***************************

Za začetek bo najbolje da se izriše shema vsaj izhodnega dela.

Osnovno pravilo je : v kolikor gre za komplementarni par tranzistorjev na izhodu (kombinacija NPN + PNP tranzistorja) bi naj bila razlika v topovnem ojačanju med njima znotraj 10%.

Včasih pa se zgodi da takšnih zahtev ne moremo doseči, zato se ojačanje zgornje in spodnje polovice korigira z ojačanjem predhodnje stopnje (vedno so pred močnostimi tranzistorji še manjši , ki vozijo močnejše - če pogledamo pripeto sliko so na njih pritrjeni manjši hladilniki).

Glavni cilj izbire tranzistorjev je, da je produkt tokovnega ojačanja zgornjega dela približno enako produktu ojačanja spodnjega dela.

Ko smo uspeli poloviti tokovna ojačanja zgornje in spodnje polovice znotraj 10% (gre za najbolj časovno potraten postopek.... odstranjevanje tranzistorjev in merjenje tokovnega ojačanja - pa še zamešati jih ne smemo ko jih nameščamo nazaj) se izvede testni priklop preko preduporov, da ni nepotrebnih stroškov v kolikor kaj ne štima.

Predupore se lahko veže namesto varovalk in se preko njih meri trenutni tok delovne točke.

Potem pa se mora (v odsotnosti vhodnega signala) nastaviti še tok delovne točke na okoli 40-60mA.

Nastavljanje toka delovne točke je iterativni postopek... najprej se nastavi vrednost toka in se počaka da se hladilna rebra ogrejejo potem se popravlja vrednost toka tako dolgo da imamo v stacionarnih razmerah tok na željeni vrednosti.

Opomba: če postanejo hladilna rebra po daljšem času prevroča (ko ni vhodnega signala) lahko tok zmanjšamo... vendar ga ni dobro preveč manjšati.

V kolikor imamo v vezju še trimmer za nastavitev offset napetosti še to nastavimo na 0.

Lp

Darko

[Profesor Einstein]

Zdravo

Zgleda da tukaj ne gre za komplementarne tranzistorje na izhodu tako da bo popravilo malo enostavnejše.
Komplementarni ojačevalniki so pa res zgodba zase.

Ampak še vedno je potrebno pri nakupu pobrati iz škatle tranzistorje z enakim ojačanem znotraj 10%.

Lp.

Darko

[agerksic]

Živijo.

Gre za mono ojačevalnik in na sliki je kompletna končna stopnja. Izhodni tranzistorji so vsi enaki, tudi zamenjani so bili vsi štirje, čeprav sta bila dva še dobra. Nabavljeni so bili seveda prek neta, kar je trgovec pač imel. Je možno, da bi bila situacija boljša, če bi namesto teh kitajčkov zmontiral Motoroline ali pa ON tranzistorje oz. preverjeno znamko?
Bom se popoldne igral z merjenjem...

[kastaneda]

Verjetno zelo podoben ojačevalec

[Profesor Einstein]

Zdravo

Zgleda da je trimer Tr1 za tok delovne točke , Tr2 pa za offset.

Na uporih R20, R21, R22 in R23 pa spremljaš padec in računaš tok delovne točke,
ko nastavljaš trimmer Tr1... na vseh uporih bi naj bil po iznosu enak padec napetosti.

PAZI: skupni tok delovne bo dvojni, ker sta dva tranzistorja paralelno (2 upora zgoraj in 2 spodaj).

Poročaj o koristnosti napotkov.

Lp.

Darko

[agerksic]

Dobro jutro.

Sinoči sem se dal na delo.
Na izhodu sem sicer izmeril nekih 33-35mV, ob nastavljanju trimerjev pa ni bilo sprememb in sem jih pustil tako kot so bili. Pa sem šel nato pogledat plato s spodnje strani, ker je bila zadeva že tudi predhodno popravljana, če je kje kak sumljiv lot. Ene dva sta bila res morda sumljiva, vendar ni bilo kritično. Nato pa sem odkril, da dioda D5 ( na sliki tista pod desnim parom tranzistorjev poleg R15 ) na enem koncu sploh ni bila prilotana. In sedaj dela, popači šele pri res zelo visokem gainu oz. glasnosti.

Hvala vsem za nasvete. Prav gotovo pridejo v prihodnosti še prav.

LP