www.elektronik.si

[zok]

Glede elektronk nimam izkusenj. Imam pa nekaj materiala, s katerim imam zeljo narediti mini combo kitarski ojacevalec.

Torej, na zalogi imam za ta projekt uporabno tole:
-elektronko PL84
-elektronko PCL-82
-elektronko PCL82 [delta] (zraven je narisan trikotnik)
-elektronko EM80 - t.i. "magic eye"
-8-colski kitarski zvočnik, v vizuelno dobrem stanju
-nekaj različnih transformatorjev - manjših in večjih, različnih karakteristik

Ker me k "lampasem" vlece ze kar nekaj let, sem se zdaj odlocil, da se spravim k projektu. V mislih imam poceni, enostavno in majhno zadevo ranga 1-5 W, popolnoma domače konstrukcije in izdelave. Ker pa sem v elektronkah popoln začetnik (s tem mislim to, da nimam pojma kako in kaj), bi prosil za nekaj odgovorov. Ce napisem kak nesmisel, se ze vnaprej opravicujem

Shema ojačevalca je v priponki. Prvo vprašanje je, kje gre audio signal od triode do pentode: sam si predstavljam, da preko C2 in R9. Tu sklepam, da se ne motim.

Me pa zanima vloga R5. Je R5 (oz. povezava preko njega) tam zato da drži potencial na eni veji sekundarja izhodnega transformatorja okrog ničle (verjetno bo to to), ali pa gre za feedback kot recimo pri negativnem vhodu op-ampov (verjetno ne)?

Torej bi lahko signal iz C2 peljal preko frekvencnih filtrov (Hi/Lo) in vezja za overdrive, potem pa se preko t.i. "main" potenciometra, katerega izhod bi peljal na R9?

Magic eye, kot vidim pride prikljucen na anodo pentode?

Ce bi PCL82 napajal z 200 V, verjetno ne bi bilo nic narobe? Se tu gleda efektivna ali maksimalna napetost?

[cerovac_i]

Pri konstrukciji cevnega avdio ojačevalnika sta možna 2 pristopa:
1) Ojačevalnik je namenjen za poslušanje glasbe ("avdiofilski" pristop). Mora biti čim bolj linearen (zahteva se čim manjše popačenje). Sam se ukvarjam le s to vrsto cevnih ojačevalnikov.
2) Ojačevalnik je namenjen za ustvarjanje zvoka (na primer igranje električne kitare). Uporablja se v glavnem v območju prekrmiljenja in tukaj se zvok oblikuje s posebno konstrukcijo po želji in okusu uporabnika.
Ojačevalnik na shemi AMP_PCL82.gif spada bolj v prvo skupino. Primeren bi bil za kakšen stari cevni radijski ali TV sprejemnik. V stereo izvedbi se bi ga dalo odlično uporabiti za poslušanje glasbe iz CD ali MP3 predvajalnika. Končna stopnja je izvedena v tako imenovani "ultralinearni vezavi" (napajanje 2. mrežice iz odcepa na primarju izhodnega trafota). Kako se bi obnašal pri igranju kitare bi težko predvidel ker nimam nobenih izkušenj.

[laura]

Vse kar se dela z zvokom-Hi/low, overdrive... se dela pred vhodom v ojačevalec.
Si si pa zadal nalogo

[sebastiant]

Ali misliš ojačevalcu dodati tudi EM80?
To sprašujem zato, ker boš moral naviti transformator 6,3V za ogrevanje EM80 in 16V za ogrevanje PCL82. Če pa vzameš namesto P raje ECLxx boš mnogo lažje našel napajalni transformator. Preveri, če so PCL82 zares dobre /razen če nimaš novih/, da ne boš navijal transformatorja in kasneje ugotovil, da so slabe. Jaz ti jih lahko pomerim na testerju, samo malo daleč si.
Tule najdeš tudi nekaj enostavnih shem, mogoče bi naredil ojačevalec z rusko 6F4P/6DX8/ECL84.
http://cool386.tripod.com/amps/amps.html

[zok]

Najvecja razlika med instrumentalnimi ojacevalci in ojacevalci za poslusanje glasbe je v vhodnem delu - vhodna impedanca, frekvencna obmocja izenacevalnika, ojacanje predojacevalca, in pa driver - predvsem spekter obcutljivosti in frekvencno obmocje. Mocnostni ojacevalnik je velikokrat celo enake zasnove kot pri ojacevalcih za glasbo (primer), pri cenejsih solid state combotih pa je najveckrat kar kaksen TDA.

Ah, ja - napetost je enosmerna. Moja napaka. spregledal sem tudi da je en pol sekundarja izhodnega trafota na nicelnem potencialu - spet moja napaka, potem je logicno da je drugi povratna vezava.

Glede na to da imam aktivno kitaro z izhodom amplitude vec kot 1 V, ali bi lahko ze triodo spravil v clip? Mislim da ima gain okrog 70, tako da dvomim.

Ce se ne motim, naj bi bila razlika med PCL82 in ECL82 le napajalna napetost in tok grelca? V priponki je skica audio ojacevalca z ECL82 brez globalne povratne zanke. Signal gre od triode na pentodo preko 0,1 uF 450 V kondenzatorja. Ce bi PCL82 uporabil v tej vezavi (v bistvu bi pri triodi le opustil R4, R5, C1, katodo pa bi preko R5 vezal na zemljo, pri pentodi pa bi namesto sredinskega odcepa trafota na G2 prikljucil most med 200 V in zemljo - 1,5k 2W upor in 50 uF 450 V), bi lahko tu vmes "vrinil" izenacevalnik in magic eye? Ali bi raje naredil predojacevalnik z eno triodo, nanj "obesil" izenacevalnik in magic eye, drugo elektronko pa uporabil za izhodni ojacevalnik? Za vsak primer sem kupil tri podnozja za elektronke..

Vse elektronke so NOS (new, old stock) - nikoli uporabljene, v originalni embalazi, leta in leta so stale na polici. Upam da so ok, ce bo zadeva ze narejena pa ne bo delovala, bom pa kupil nove.

EM80 bo zagotovo zraven - kot pika na i.

Pred casom sem prebral da naj bi z znizanjem "gretja" iz 6,3 na 6 V krepko podaljsal zivljenjsko dobo elektronk. Je to res? verjetno se potem to pozna tudi na kvaliteti zvoka, morda celo na ojacanju?

Hja, s trafoti je tako... ce ne bo nic primernega za kupit, ga bom pa naredil.

[zok]

V mislih imam nekaj takega:

[zok]

ali pa se varianta z dvema PCL82 in 7 W izhodne moci (s primernim trafotom):

[cerovac_i]

[zok]

Imas prav, pozabil sem na kondenzator. Ce je napetostno ojacanje posamezne triode 70 (po datasheetu), potem naj bi bilo pri dveh zaporednih maksimalno 4900, kar je res prehudo za aktivno bas kitaro - pa se vse motnje se zraven ojacajo. Verjetno bom eno triodo pustil nepriklopljeno, vendar moram izmeriti signal kaksne amplitude je sposobna moja kitara "izpljuniti".

Kurjava preko upora je pa dobra ideja. PCL82 potrebuje 16 V, EM80 pa 6,3. Glede na to da bi rad naredil ojacevalnik povsem brez silicija (razen gretza, ker nimam na zalogi nobene usmerjevalne elektronke), napetostni stabilizatorji odpadejo.

Lahko pa bi uporabil 16 V sekundar za napajanje gretja na obeh PCL82, in pa gretje EM80 z zaporednim uporom 32 ohm 5 W. Pa se zeblo me ne bi. Napajalni transformator bi tako potreboval le dve sekundarni navitji - 200 V 200 mA (poraba cca 90 mA) in 16 V 1,5 A (poraba bi bila cca 900 mA). Upam da imam prav.

Nekje sem zasledil da bi lahko za izhodni transformator uporabil kar npr. 230/9 V 500 mA trafo iz kaksnega napajalnika, samo da bi impedance stimale (primarna 2500 ohm, sekundarna 8 ohm) - to drzi? Nekega superlinearnega frekvencnega razpona od 16 do 24000 Hz ravno ne potrebujem. Ojacevalnik bo delal nekje med 40 in 2000 Hz, predvajanje visjih harmonikov mu je seveda samo se v plus.

[laura]

P pri elektronki pomeni tok ogrevanja (zaporedna vezava) E pa napetost ogrevanja-vzporedna vezava.
Sicer pa koliko sem prečital tvoje prispevke kar nekaj veš o elektronkah

[zok]

No, ja... imam samo 2 kom. PCL82, 1 kom. EM80, natisnjene in lepo zvezane podatkovne liste, transformator (na katerega sem danes navil navitje za gretje za PCL82), zvocnik, in veliko, veliko volje. Prakticnih izkusenj z elektronkami pa skoraj nic.

Ostali material je narocen (podnozja za elektronke, potenciometri, gumbi zanje, vhodni konektor itd), le ohisje se moram narediti, pa izhodni transformator nekje izbrskati.

Transformator ki ga imam, ima tele izhodne napetosti:

-85 V
-85+180 V (z odcepom - tu bom dobil 180 V za napajanje)
-6,3 V
-53 V

6,3 V navitje (brez obremenitve namerjeno 7 V, ampak na izhodu piše 6,3 V ) je predvideno za večje tokove - že pri neobremenjeni "mašini" (ne vem kaj je to včasih bilo - verjetno nek namenski napajalnik) je moral poganjat 3 elektronke, zraven pa je imel še priklop za zunanja bremena.

Zraven sem navil še navitje s 37 ovoji, na katerih se inducira 9,75 V - zaporedno s 6,3 V navitjem torej dobimo okrog 16 V za gretje PCL82, EM80 pa bo samo na 6,3 V navitju. Skozi 9,75 V navitje bo torej tekel tok okrog 600 mA (2x PCL82), skozi 6,3 V navitje pa okrog 900 mA (2x PCL82 + 1x EM80).

Pri 640 mA je izhodna napetost 9,75 V navitja 9,23 V, pri 900 mA pa napetost 6,3 V navitja 6,75 V. To torej nanese 6,75 V na EM80 in točno 16 V na PCL82.

Ti dve navitji še izgledata nekako robustni, ostala pa imajo tako tanko žico, da jih z več kot 100 ali 150 mA ne bi upal trajno obremeniti.

Tako, material je od včeraj naprej naročen in v fazi čakanja na dostavo. Ker pa pride iz hong konga, bo to malo trajalo. Ta čas bom poskusil izpopolnit shemo, dobiti izhodni transformator, in pa pripravit material za ohišje. Pa do konca napisat diplomo, katere prvi izvod moram 1. aprila oddati mentorju.