www.elektronik.si

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Silvo]

Po moje tisto prvo vrenje še ni bilo pravo vrenje. Takrat se je voda šele odplinjala. Voda se začne odplinjat pri nekje 70˙C. Uparja se pa začne pri 100˙C (odvisno od zračnega tlaka) Uparjanje je lahko brez posebnega "vrenja" - kot v tvojem primeru. Bakrena dezva lepo prevaja temperaturo. Vsa voda je bila segreta na meji vrelišča. Tisto zrno je razburkalo "gladino". Tako si jaz razlagam pojav.

PS
Videl sem "eksplozijo" mleka. Zgodilo se je pri sestri. Pri kuhanju domačega mleka se je na vrhu naredila precej debela koža. Posledica tega je bila, da se je povečal tlak ter s tem zvišalo vrelišče. Ko je kožica počila je vsa vsebina brizgnila v strop. Sreča, da ni bilo ravno v tem trenutku koga v bližini.

[satelitko]

[Sokrat]

Morda je kriva tvoja voda ? Ce voda nima dovolj svinjarije v sebi, potem vre zelo umirjeno (pac 100 stopinj C in izhaja para). Ko dodas nekaj (v prikazu tega na TV so uporabili sladkor), voda bruhne iz kozarca in te lahko posteno opece. Demineralizirana voda je najboljsi kandidat za tako "eksplozijo".

[RGorazd]

Zanimivo!

Dokler sem imel emajlirano džezvico, je voda v njej enakomerno vrela z manjšimi a pogostimi mehurčki. V inox džezvi, se mi dogaja isti pojav kot Maretu. Da prišparam kako minutko najprej prižgem plato, in nanjo postavim džezvo, vodo pa dam gret v električni grelnik za vodo. Tam voda v slabi minuti zavre, nato pa prelijem v džezvo. Voda zacvrči, vendar lahko pustim tudi 20min, pa bo le tu pa tam kak večji mehurček.

LP Gorazd

[Sergej]

Voda za spremembo agregatnega stanja rabi neko 'motnjo'. Sicer se mehurček ne more formirat. Običajno za to zadošča hrapavost površine. Pri steklenih in fino poliranih posodah pa tega ni, zato se voda pregreje tudi preko 100 st. Ko se sproži prvi mehurček, pa dobiš kar malo eksplozijo. Pogostost tega pojava je seveda večja pri čisti vodi.

Poizkus se najlažje naredi s steklenim kozarcem (večjim) in mikrovalovno. Vodo pregreješ, previdno brez tresenja vzameš ven in pomočiš not leseno palico.
Priporočam dodatno zaščito roke, ker so opekline lahko res hude.

Podobno je z lediščem. Le da je ta poizkus precej težje naredit. Vodo podhladiš in ko frcneš v posodo, ta v trenutku zmrzne.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[NeoTO]

Nekaj takega: http://www.youtube.com/watch?v=ZAqqpDF4bVw ?

[aly]

Podoben pojav je pri radenski ali podobni gazirani pijači.
V svežo odprto steklenico skozi lijak naenkrat vsuj čim večjo količino cedevite ali zmletega sladkorja in opazuj zanimivo reakcijo.

Hint: Poskus se izvaja izven zaprtih prostorov

[vilko]

Hm, jaz bi rekel, da je tako, a seveda se lahko motim:

Ko voda normalno vre, je situacija taka:
Najvišja temperatura je na dnu, kjer je vir energije. Tam se voda spreminja v paro in mehurčki potujejo navzgor v hladneši vodi, jo počasi ogrevajo in zapuste posodo na površini. Temu rečemo, da voda vre normalno.

Načeloma bi moralo to veljati za kakršno koli posodo. Če dodajamo dovolj energije, bo vretje postalo vse silovitejše, in v skrajnem slučaju vrže vse iz posode.

Razlika med emajlirano posodo in nerjavečo bi morda pomenila lahko, da tudi stene posode hitro prenašajo toploto in ni take razlike v temperaturi vode na dnu in temperaturi vode višje v posodi.

Čim pa vsipaš v vodo neko stvar, ki se v vodi topi, se vrelišče zniža in smo naekrat preko vrelišča in se zgodi to, da vrže vso vsebino ven.

[NeoTO]

[mucek]

In voda z raztopinami (sol) ima načeloma višje tališče kot destilirana.

LP, Grega

[jur]

Na inox posodo se prime manj delcev, kot na normalno džezvo. Če notri naliješ vodo z malo ali brez trdnih delcev je vodo lažje pregreti. Delcev je lahko zelo malo, tako da sploh ne ne spremenijo (znižajo) vrelišča vode.

Dobro znani Mythbusterji so pokazali kako gre z vrenjem vode. Destilirano vodo se lahko segreje na 100 stopinj, brez da bi zavrela. Ob dodatku delcev (sladkorja) pa v trenutku zavre.

Vrenje, ki ga povzroči sladkor natresen v pijačo z CO2 je drugačno. Sladkor se v vodi topi bistveno bolje od CO2, in ga zato izpodrine z zelo močnim mehurjenjem.

Mare: Za test vrži v "vrelo" vodo kamenček, fin pesek ali nekaj drugega netopnega. Tako se bo videlo, ali je vretje posledica raztapljanja. Tehnično gledano bi morala voda zavreti ravno tako kot z sladkorjem.

Jur

[vilko]

Ja, tudi to je možno, vendar za pregretje je potrebno zelo hitra spremeba temperature in to homogeno preko celega volumna, kar se na štedilniku po mojem mnenju ne dogaja.
Isto je važno za podhladitev. Potrebno je zelo hitro in homogeno hladiti vodo, da bo tekoča pod lediščem.

[Sergej]